Odbojkarska misija »osvojimo svet« mojstrsko pod streho

Ljubljana – Po slovenski moški nogometni, košarkarski, rokometni in hokejski reprezentanci se je tudi odbojkarjem končno posrečil veliki met: uvrstitev na svetovno prvenstvo! Pod taktirko Slobodana Kovača so odlično izkoristili ugodno sestavo skupine in gostiteljstvo kvalifikacijskega turnirja, na katerem si niso privoščili spodrsljaja, niti včeraj proti glavni tekmici Belgiji ne.

Polnih 17 let po krstni uvrstitvi na EP se bodo slovenski odbojkarji prihodnje leto prvič merili še na SP, kar je logična nadgradnja predlani doseženega evropskega srebra in lanske premiere v svetovni ligi, neizpolnjen cilj tako zaenkrat ostajajo zgolj OI. Če jim je pred tremi leti spodletel naskok med svetovne velesile, ko so morali na turnirju v Nišu premoč priznati favoriziranim gostiteljem Srbom, niso minuli teden ničesar prepustili naključju. Do zadnje tekme so se prebili gladko, brez oddanega niza, včeraj pa tudi proti približno enako močnim Belgijcem dokazali, kdo je gospodar stožiškega parketa.

Oba selektorja sta se dan pred odločilnim medsebojnim dvobojem odločila za enako potezo in v obračunih z odpisanima Izraelom in Latvijo priložnost ponudila možem s klopi, nosilce igre pa spočila. Vse je bilo podvrženo finalnemu derbiju, ki je odločal o tem, ali se bodo prihodnje leto v Bolgariji in Italiji prvič v zgodovini s svetovno elito kosali Slovenci ali drugič zapovrstjo Belgijci, ki so imeli papirnato prednost v tem, da so udeleženci prvega kakovostnega razreda svetovne lige, naši fantje pa drugega. A že čez mesec dni bi utegnilo biti drugače ...

Moštvi imata številne skupne točke – dobro vodenje, širino, posamično kakovost, dolgo klop, tudi konstantno rast skozi zadnja leta. Popolno izenačenost reprezentanc, ki sta na evropski jakostni lestvici tri mesta narazen – Belgija je 8. in Slovenija 11. –, je najlepše demonstriral že uvodni niz, v katerem sta se ekipi izmenjevali v vodstvu, nobena pa se ni odlepila za več kot tri točke. Kovačeva četa je bila že povsem blizu uspeha, vodila je s 23:20, nato pa je na nasprotni strani k servisu stopil podajalec Matthias Valkiers in zrežiral zasuk. Gostje so izkoristili šesto zaključno žogo.

V drugem nizu je bila slika obrnjena na glavo. Belgijci so ušli s 14:10 in dišalo je po tem, da so strli Slovence, ki pa so nato le popravili igro v obrambi in se v mojstrskem slogu vrnili v igro, v končnici pa tokrat ohranili mirne živce in z varanjem podajalca Dejana Vinčiča in blokom Alena Pajenka izenačili na 1:1. Tribune so bile na trnih tudi ves tretji del, ki se je – enako kot prejšnja dva – končal na razliko z asom najučinkovitejšega moža na parketu Mitje Gasparinija, ki je bil tudi sicer neustavljiv. Odtlej so gostitelji zagospodarili na parketu, v četrtem nizu že na prvi odmor odnesli štiri točke naskoka in tekmo varno pospravili pod streho.

»To je bila ena od naših najbolj čustvenih tekem, ki smo jo, vsaj uvodoma, odigrali celo malo preveč s srcem in ne toliko z glavo. Naredili smo nekoliko preveč napak na začetnem udarcu, a smo še pravočasno ujeli ritem in si zaslužili preboj med elito. Začetni adrenalin nam je zelo pomagal, v zadnjem nizu smo hitro nekoliko udobneje ušli, a nismo popuščali do konca. Počitka ne bo, svetovna liga je pred vrati, prvi teden bo pomemben, da se spočijemo in zberemo. Drugega cilja, kot iti do konca, si ne smemo zadati,« je poudaril eden najučinkovitejših na parketu Klemen Čebulj.