Tiskane izdaje
Lesce - Slovenski padalci so na domači tekmi svetovnega pokala na leškem letališču žéli že mnoge uspehe, letos pa na drugi preizkušnji elitnega koledarja zmage niso vpisali. Elan je ekipno priznal premoč Dukli, med člani je bil najvišje Uroš Ban na 7. mestu, med članicami pa obolele svetovne prvakinje Maje Sajovic ni bilo na štartu.
Leška tekma ima že kar nekaj dolgoletnih abonentov. Vedno znova se rad v domače ozračje vrne najizkušenejši član Elana, nekdanji svetovni prvak Senad Salkič, ki se bo septembra rokoval z Abrahamom. »Vseh skokov ne štejem več, vem pa, da sem jih opravil že kakih 16.000. Kljub visoki številki se vsakega poskusa še vedno lotim z navdušenjem, s strastjo. Vsak skok je nekaj posebnega in v vsakem uživam. To postane način življenja,« poudarja Salkič in dodaja, da se lahko začneš s padalstvom baviti šele pri 16 letih, »do rezultatov pa prideš šele v tridesetih, redko kdo prej.«
Tekma v Lescah ima seveda poseben čar, saj te spremljajo prijatelji in domači navijači. »Zato skušam dati vse od sebe. Velikokrat se je posrečilo, tokrat ne. Domač teren je lahko dvorezen več, pričakovanja so velika, dokazovanje pred domačo publiko te obremenjuje, zato hitro narediš kako napako preveč. Letos je ostalo nekaj grenkega priokusa, saj smo prvi dan v malce oteženih razmerah preveč grešili. Prve štiri serije niso bile najboljše, že tedaj je bil razkorak do vrha prevelik,« je potegnil črto prekaljeni član Elana, ki je nabral 9 cm, zdaj pa bo skušal do EP odpraviti napake in pomanjkljivosti.
Obe leški ekipi sta bili doslej povečini pred ptujskima, a se razlika manjša. »Prejšnja leta je bila že kar ostra konkurenca, nato so Ptujčani rahlo kakovostno padli, zdaj se spet pobirajo. To je dobro za nas, zanje, za razvoj slovenskega padalstva,« zatrjuje Salkič. Njegovi opazki lahko hitro pritrdi eden najmočnejših adutov Ptuja Gorazd Vindiš, ki se je na uvodni tekmi sezone na Grobniku veselil krstne zmage med elito. »Skačem že 22 let. Nešteto treningov in skokov, kanček sreče in predvsem izkušnje, pa se je prvič poklopilo, srčno upam in verjemam pa, da ne tudi zadnjič,« je prepričan Vindiš.
Prva zmaga je sladka, a za seboj potegne marsikaj. »Dokažeš si, da znaš in zmoreš, so pa seveda na naslednji tekmi pričakovanja večja in je potem še težje. Še več je pritiska, ki pa v padalstvu, v katerem moraš biti zbran do konca, hitro opravi svoje,« dodaja prvi ptujski adut, ki tokrat v Lescah ni bil povsem zadovoljen, saj si je privoščil kar nekaj spodsljajev: »Na domačem terenu se od Slovencev pričakuje še več, zato tudi malce več nervoze.«
Padalstvo je individualen šport, toda ... »Še vedno je ključna ekipa. Tudi če nihče iz peterice posamično ni uvrščen v najboljšo trojico, lahko ekipa še vedno zmaga. To je bistvo našega športa, skakati sam bi bilo brez veze,« pojasnjuje Vindiš, ki ima za sabo že okrog 4500 skokov, veseli pa ga, da se ptujsko padalstvo - čeprav gre za »dvoboj« amaterizma in profesionalizma - počasi prebija iz leške sence.
PADALSKI IZIDI
Druga tekma svetovnega pokala v skokih na cilj v Lescah - ekipno: 1. Dukla I 44 cm, 2. Elan (Karun, Ban, Salkič, Erjavec, Bečan) 56, 3. Dukla II 60, 13. Ptuj I (Vindiš, Balta, Kostanjevec, Čuš, Gregorič) 101, 28. ALC Lesce (Pristavec, Adamčik, M. Vukotič, J. Vukotič, Zdjelar) 162, 29. Ptuj II (Veselič, Cestnik, Korpar, Pukšič, Vidovič) 176; moški: 1. Gečnuk (Češ) 5, 2. Pflügger in Wiesner (oba Nem) po 6, 7. Ban 7, 12. Balta 8, 20. Salkič 9; ženske: 1. Texier (Fra) 13, 2. Schwertl (Avs) 16, 3. Sadowy (Pol) 16, 20. Zdjelar 45; mladinci: 1. Guinde 8, 2. Ferroni (oba Fra) 18, 3. Baumann (Švi) 18, 8. Veselič 26, 14. Zdjelar 45.
