Paradoks: klub svetovnega prvaka na beraški palici

Potem ko je Matej Mohorič v klub prinesel dve največji priznanji, kranjski kolesarski kolektiv po 45 letih ostaja brez denarja.

Objavljeno
01. oktober 2013 11.17
Vito Divac, šport
Vito Divac, šport
Ljubljana – Svojevrsten paradoks se je zgodil v kranjski Savi, kolesarskem klubu z bogato tradicijo, skozi katerega je šlo v skoraj 60-letni zgodovini več kot 10.000 kolesarjev. Potem ko je dobil z Matejem Mohoričem svetovnega prvaka, kranjskemu klubu grozi beraška palica.

Dolgoletni pokrovitelj Sava d. d. je zavoljo finančnih težav namreč odpovedal podporo. To pomeni, da bo kranjski klub ostal brez 100.000 evrov oziroma dveh tretjin sredstev za delovanje. Direktor in trener mlajših selekcij Matjaž Zevnik pravi, da so prisiljeni ukiniti člansko ekipo, kar pomeni, da bo prekinjena selekcijska piramida.

Na njej sta v Kranju ob dvakratnem mladem svetovnem prvaku zrasla tudi velikana slovenskega in pomembna moža svetovnega kolesarstva Bojan Ropret in Tadej Valjavec ter cela vrsta pomembnih reprezentantov ter zmagovalcev jugoslovanskih in slovenskih dirk – Franc Hvasti, Franc Žagar, Drago Frelih, Jože Valenčič, Mirko Rakuš, Bojan Udovič, Marko Cuderman, Vlado Marn, Janez Lampič, Aleš Pagon, Vlado Pečnik, Stane Kurent Marko Polanc, Tadej Križnar, Uroš Šilar in Matej Stare.

»Ta čas imamo zagotovljenih 45.000 evrov, kar pomeni, da bomo s težavo pokrili delo dečkov in mlajših mladincev. Člansko ekipo smo razpustili 31. julija. Fantom smo, potem ko smo poravnali vse obveznosti, povedali, da jim ne moremo več dati plače oziroma štipendije. Do konca sezone smo jih zagotovili le tehnično podporo, tako da so lahko Mohorič, Mark Džamastagič in Tim Mikelj pred svetovnim prvenstvom opravil svoj program dirk. Zdaj nas čaka bitka za preživetje,« je pojasnil težak položaj Zevnik, ki je bil Mohoričev trener.

Upa, da bodo našli razumevanje pri novih potencialnih pokroviteljih, da ohranijo tisto najboljše, kar klub ima – delo z mladimi. Ta čas jim ob strani stojita Savatech in kranjska občina. »S Savo smo živeli 45 let. Brez nje kranjskega kolesarstva ne bi bilo. Enako pomembno, kot je bilo kolesarsko znanje, je bila tudi vzgoja. Nihče izmed deset tisoč kolesarjev, ki so šli skozi klub, ni postal socialni problem. To je velikanski uspeh v sodobni družbi. Tudi mladi so vselej imeli vzornike. Ropret in Valjavec sta s svojimi rezultati pripeljala v klub veliko poznejših vrhunskih tekmovalcev,« dolgoletni trener, direktor in spiritus agens vrhunskega kolesarstva Franc Hvasti upa, da bo tudi Mohorič spodbudil marsikaterega pionirja, da pride v klub.

Sava pa ni bil le tekmovalni šport, ampak tudi organizacija dirke – predvsem VN Kranja, ki na žalost prav tako peša, trikrat pa so pripeljali v Slovenijo Giro d'Italia. V Kranju so vzgojili vrsto odličnih trenerjev in drugih kolesarskih kadrov. Nekdanji Savini fantje so uveljavljeni strokovnjaki doma in v svetu. Trener Marko Polanc, ki je bil med drugimi tudi trener Mohoriča, je bil uspešen mladinski selektor zadnja leta pa dela v Radenski. Nekdanji trener Miran Kavaš se ukvarja s svetovanjem in meritvami. Mehanik Filip Tišma ter maserja David Rožman in Marko Džalo so ta čas denimo nepogrešljivi v vodilnem moštvu sveta Skyju.

Tujcev ne bodo kupovali

Če drugo ne, zgodovina zahteva, da se Hvasti, Zevnik in drugi možje Save borijo, da ohranijo svetlo tradicijo. Tako, kot so jo svoj čas Rogovci. Roga ni več, je pa klub preživel. Navsezadnje je vseeno, kako mu je ime. Tega bi se morali zavedati tudi v gorenjski regiji. Kolesarstvo je navsezadnje v svetu eden njihovih najboljših proizvodov.

Zevnik verjame, da bo klub preživel tudi to krizo in se vrnil na stara pota ter deloval na vseh področjih tako, kot je v vseh letih obstoja. Ta čas ga najbolj skrbi, kako zagotoviti strokovno delo. Dečki in mladinci potrebujejo kakovostne trenerje, člansko ekipo (do 23 let) pa naj bi obnovili takoj, ko bo možno.

»Delo bo slonelo na dečkih in mladincih. Če bo vse šlo po sreči, bo mlajša članska ekipa imela sedem do osem mladih kolesarjev, ki so zrasli v našem klubu. Načrtujem, da jo bomo obnovili v letu dni. Tujcev ne bomo kupovali. Že pred leti so bili predragi. Italijani in Avstrijci kolesarijo za 1500 evrov na mesec. Hvaležen sem Mohoriču, ki je ostal doma, čeprav bi lahko drugje dobil precej več kot 700 evrov štipendije. Ker nas ni v kontinentalni konkurenci, se bomo osredotočili na avstrijski pokal in manjše oziroma regionalne dirke v Italiji. Želimo si seveda tudi povabilo na dirko Po Sloveniji,« razmišlja o prihodnosti Zevnik.