Plezalni selektor drznih ambicij noče oznanjati na glas

Ljubljana – Pri Mednarodni zvezi za športno plezanje (IFSC) že vedo, zakaj izvedbo finalne preizkušnje težavnostnega svetovnega pokala že tradicionalno zaupajo Kranju. Dvorana Zlato polje je praviloma nabito polna, vzdušje spektakularno, publika pa izobražena, kot bi dejala Mina Markovič, ki daje domači tekmi dodaten čar.

A danes in jutri ne bo edina, za katero bodo lahko držali pesti slovenski privrženci športnega plezanja. Selektor Roman Krajnik, za katerega je to domači prvenec v novi vlogi, ima v rokavu vsaj še tri močne adute, ki lahko mirno posežejo na vrh: Majo Vidmar, Domna Škofica in Urbana Primožiča. Pred azijsko turnejo, nekakšno uverturo v kranjsko poslastico, je smelo in drzno napovedoval zgodovinski mejnik: tri slovenske tekmovalke in tekmovalce na stopničkah na eni tekmi svetovnega pokala, in res so se vsi trije potniki v Inzaiju povzpeli na zmagovalni oder (Mina 2., Maja in Domen 3.). Ima selektor podobno ambiciozne načrte tudi za nedeljsko preizkušnjo? »Da, priznam, imam jih, kako visoko sežejo, pa bom raje obdržal zase,« je z nasmehom poudaril Krajnik.

Markovičeva je v Kranju že v prejšnjih petih letih dokazala, da je pritisk domače preizkušnje ne spravi s tira, temveč le še dodatno podžge. V Zlatem polju je namreč vpisala po dve zmagi in 2. mesti, lani pa je bila še najslabša tretja, a že petič zapored na zmagovalnem odru. Letos lahko nastopa povsem neobremenjeno, saj ima za težavnostni globus le še teoretične možnosti, zato se v boj zanj niti ne bo zaganjala. »Rada bi s kranjskim dosežkom zgolj potrdila zdajšnjo vrhunsko pripravljenost,« poudarja 26-letna Ptujčanka in v isti sapi priznava, da se sezona zanjo končuje nekoliko prezgodaj, saj se še vedno počuti zelo sveže. Da je res tako, je dokazala na azijski turneji z dvema zmagama in 2. mestom.

Podobno razmišlja tudi četrti s SP v Gijonu in četrti v skupnem seštevku težavnosti, 20-letni Radovljičan Domen Škofic, ki je nedavno ogromno pozornosti javnosti požel s promocijskim plezanjem prek Solkanskega mostu, tekmovalno pa bi v skupnem seštevku azijske turneje, če bi jo točkovali posebej, celo zmagal, saj na nobeni od treh tekem ni bil slabši kot četrti. »Več kot rezultat mi pomeni, da dam v smeri vse od sebe, dokažem, kaj sem sposoben, in med plezanjem uživam. Če bo tako, ni vrag, da tudi rezultat ne bo izostal,« pojasnjuje Škofic, ki na svojo prvo zmago v svetovnem pokalu še čaka, v Kranju pa še lovi svoj prvi finale.

Visokoleteča sta tudi Škofjeločana Maja Vidmar in Urban Primožič. »Upam, da so poškodbe preteklost, v Kranju pričakujte staro, dobro Majo. Vzdušje doma je vselej takšno, da tudi ob poškodbah stisneš zobe in plezaš, kot znaš, zvesta publika pa ti daje zgolj pospešek. Vem, da bo tudi letos tako,« je omenila izkušena 28-letnica, ki je v Zlatem polju že stala na prav vseh treh stopničkah. Na kranjski steni pa je svoj doslej najboljši rezultat v svetovnem pokalu, 5. mesto pred tremi leti, vpisal tudi 22-letni Primožič: »Pred tremi leti sem bil v finalu, predlani ni manjkalo veliko, lani zaradi napake malce več, letos pa bom spet dal vse od sebe.«