Po srečnem Jerezu po prvo francosko zmago v Le Mansu
Johann Zarco po štirih dirkah razreda motogp zaostaja le za Marcom Marquezom, v nedeljo se bo podal v boj z zgodovino
Odpri galerijo
Johann Zarco bo na domačih tleh poskusil ugnati tudi Marc Marqueza.
Le Mans – Pred dvema tednoma je imel Johann Zarco obilo sreče v Jerezu, saj je bil drugi v razredu motogp zaradi skupinskega padca Andree Doviziosa, Jorgeja Lorenza in Danija Pedrose. Tudi v nedeljo bi mu prišla prav pomoč Fortune, saj je pred njim dirka, ki mu največ pomeni: domača VN Francije, na kateri se je lani prvič povzpel na zmagovalni oder v kraljevski konkurenci.
Za dvakratnega svetovnega prvaka v razredu moto2 (v letih 2015 in 2016) se je letošnja sezona uspešno začela. V uvodnih štirih preizkušnjah je dvakrat osvojil drugo mesto (v Argentini in Španiji), tako da na skupni razpredelnici zaostaja le za Marcom Marquezom, ki ima 12 točk naskoka. Nekaj pa drznega moža iz Cannesa, ki bo čez dva meseca dopolnil 28 let, vendarle žuli. V svoji zbirki uspehov ima 16 zmag (eno do 125 ccm in 15 v moto2), s katerimi je najuspešnejši francoski motorist v zgodovini SP, toda v njegovi rubriki motogp še vedno zeva moteča ničla. In na najlepši način bi se je lahko odkrižal v Le Mansu, ki se mu je lani vnovič prikupil, saj je zaostal le za Maverickom Viñalesom in se po prestopu iz Kalexovih vrst k Yamahi prvič prebil med najboljše. Je zdaj pripravljen za naslednji korak?
»V Jerezu se mi je vse izšlo po željah, zaradi srečnega razpleta pa sem še toliko bolj motiviran, da bi se izkazal brez naključij. Upam, da nas bo spremljalo lepo vreme, a tudi če bo deževalo, ne pričakujem težav, saj sem se prepričal, da je moja yamaha kos vsem razmeram in da se zelo dobro odreže tudi v Le Mansu. Lanska VN Francije je bila zame ena od najlepših dirk v sezoni, ne le zato, ker sem se prvič povzel na zmagovalni oder motogp. Letos bi se rad boril za prvo mesto, toda hkrati ne smem dovoliti, da bi me pokopalo breme prevelikega pričakovanja,« meni Zarco, ki se želi spustiti tudi v boj z zgodovino.
Kar 34 let je že minilo, odkar je bil kakšen Francoz v tako dobrem položaju v kraljevskem razredu. V SP 1984 se je Raymond Roche umestil med kopico legend: pred njim sta bila takratni prvak Eddie Lawson in Randy Mamola, za njim so se zvrstili Freddie Spencer, Ron Haslam, Barry Sheene, Wayne Gardner ... Zadnjo zmago na VN Francije pa je domači dirkač elitnega razreda dosegel leta 1954, ko je bil v Reimsu najhitrejši zdaj že osem let pokojni Pierre Monneret.
»Ob vseh teh podatkih se počutim zelo ponižno. Moj trenutni položaj je imeniten, toda še naprej moram meriti zelo visoko, da se sanje ne bi končale. V Le Mansu so me lani pričakali kot velezvezdnika, zato bom letos poskusil pretvoriti spodbudo navijačev v pozitivno energijo. Če bo vsega skupaj ta konec tedna že nekoliko preveč, pa se bom preprosto umaknil, saj potrebujem tudi mir. Zato pa naj bo toliko glasneje po dirki. Močno upam, da bomo skupaj zapeli Marseljezo,« razmišlja Johann Zarco pred svojim 23., a zanj bržkone najpomembnejšim štartom v razredu motogp, v katerem je osvojil štiri druga in eno tretje mesto. B. E.
Za dvakratnega svetovnega prvaka v razredu moto2 (v letih 2015 in 2016) se je letošnja sezona uspešno začela. V uvodnih štirih preizkušnjah je dvakrat osvojil drugo mesto (v Argentini in Španiji), tako da na skupni razpredelnici zaostaja le za Marcom Marquezom, ki ima 12 točk naskoka. Nekaj pa drznega moža iz Cannesa, ki bo čez dva meseca dopolnil 28 let, vendarle žuli. V svoji zbirki uspehov ima 16 zmag (eno do 125 ccm in 15 v moto2), s katerimi je najuspešnejši francoski motorist v zgodovini SP, toda v njegovi rubriki motogp še vedno zeva moteča ničla. In na najlepši način bi se je lahko odkrižal v Le Mansu, ki se mu je lani vnovič prikupil, saj je zaostal le za Maverickom Viñalesom in se po prestopu iz Kalexovih vrst k Yamahi prvič prebil med najboljše. Je zdaj pripravljen za naslednji korak?
»V Jerezu se mi je vse izšlo po željah, zaradi srečnega razpleta pa sem še toliko bolj motiviran, da bi se izkazal brez naključij. Upam, da nas bo spremljalo lepo vreme, a tudi če bo deževalo, ne pričakujem težav, saj sem se prepričal, da je moja yamaha kos vsem razmeram in da se zelo dobro odreže tudi v Le Mansu. Lanska VN Francije je bila zame ena od najlepših dirk v sezoni, ne le zato, ker sem se prvič povzel na zmagovalni oder motogp. Letos bi se rad boril za prvo mesto, toda hkrati ne smem dovoliti, da bi me pokopalo breme prevelikega pričakovanja,« meni Zarco, ki se želi spustiti tudi v boj z zgodovino.
Kot Roche ali Monneret?
Kar 34 let je že minilo, odkar je bil kakšen Francoz v tako dobrem položaju v kraljevskem razredu. V SP 1984 se je Raymond Roche umestil med kopico legend: pred njim sta bila takratni prvak Eddie Lawson in Randy Mamola, za njim so se zvrstili Freddie Spencer, Ron Haslam, Barry Sheene, Wayne Gardner ... Zadnjo zmago na VN Francije pa je domači dirkač elitnega razreda dosegel leta 1954, ko je bil v Reimsu najhitrejši zdaj že osem let pokojni Pierre Monneret.
»Ob vseh teh podatkih se počutim zelo ponižno. Moj trenutni položaj je imeniten, toda še naprej moram meriti zelo visoko, da se sanje ne bi končale. V Le Mansu so me lani pričakali kot velezvezdnika, zato bom letos poskusil pretvoriti spodbudo navijačev v pozitivno energijo. Če bo vsega skupaj ta konec tedna že nekoliko preveč, pa se bom preprosto umaknil, saj potrebujem tudi mir. Zato pa naj bo toliko glasneje po dirki. Močno upam, da bomo skupaj zapeli Marseljezo,« razmišlja Johann Zarco pred svojim 23., a zanj bržkone najpomembnejšim štartom v razredu motogp, v katerem je osvojil štiri druga in eno tretje mesto. B. E.
