Ponudba iz Bakuja ne pride vsak dan

Ljubljana – Kalvarija, skozi katero je šel v zadnjih dveh letih Jure Meglič, po odličjih z največjih tekmovanj v zadnjih letih drugi najuspešnejši slovenski kajakaš v slalomu, se je razpletla z njegovo selitvijo v Azerbajdžan. Pod zastavo bogate azijske države bo v tretje poskušal ujeti olimpijski nastop, je pa kar 30. športnik Mednarodne kajakaške zveze, ki bo v letu 2014 nastopal za drugo državo.

Selitve med državami v kajakaškem svetu niso nič nenavadnega, leta 2000 so tudi pri Kajakaški zvezi Slovenije omogočili Francozinji Anne Sautour nastop na SP v spustu, kjer so Slovenke nato v ekipni tekmi osvojile srebro. Mednarodna kajakaška zveza namreč dovoljuje štarte za druge države ne da bi zahtevala tudi pridobitev državljanstva, a Meglič je kljub temu zaprosil še za azerbajdžanski potni list – in ga v dveh dneh tudi prejel. Le z njim si namreč lahko tlakuje pot k edinemu cilju, ki je preveslil tehtnico pri njegovi odločitvi, k olimpijskim igram v Riu leta 2016. Peking 2008 in London 2012 sta šla mimo njega.

»To je bil osnovni razlog, da sem po začetnem strahu in pomislekih naredil korak proti Aziji. Na OI lahko za drugo državo nastopiš, če so od zadnjega nastopa za prejšnjo državo do olimpijskega štarta za novo minila vsaj tri leta. Pri meni bodo. Omejitev pri mednarodnih nastopih pa ni,« pojasni svojo odločitev evropski podprvak iz leta 2010 in bronasti s SP istega leta, ki je zavoljo hudih bolečin v hrbtu konec leta 2011 pristal na operacijski mizi. Po večmesečnem okrevanju je leto 2012 rezultatsko odpisal, lani pa ni in ni mogel pogoltniti cmoka, ko se se ni prebil čez slovenske izbirne tekme, poglavitni razlog je videl v spremembi načina izbora, ko so bili nastopi že v teku. V Azerbajdžanu teh težav ne bo imel, drugega slalomista v tej državi nimajo.

Bistveno se zanj sicer življenje ne bo spremenilo. Še naprej bo treniral v domovini ali po Evropi, saj v Azerbajdžanu nimajo slalomske proge. A ker ima država v Zakavkazju dovolj denarja in športnih ambicij, ne pa znanja, se je odločila svoj športni sistem graditi najprej z uvoženimi športnimi asi, ki naj bi dvignili letvico priljubljenosti posameznih panog in s tem dotok mladih. Podobno so že naredili v veslanju in kajaku na mirnih vodah z uvozom bolgarskih in ukrajinskih športnikov in trenerjev. Megliču tako niso ponudili bajne pogodbe, s katero bo preskrbljen do konca življenja, mu bodo pa krili stroške priprav in opreme, medtem ko bodo nagrade odvisne od uspehov na EP in SP, tudi OI, kamor si srčno želi.

Dogovoril se je že za redna testiranja na Fakulteti za šport oziroma tamkajšnjem inštitutu, katerega šef je Janez Vodičar, ki mu je s svojim znanjem ruskega jezika tudi precej pomagal pri »selitvi« na vzhod. »V Azerbajdžanu bi radi dvignili raven svojega športa, tudi na inštitutu smo imeli na usposabljanju dva njihova strokovnjaka, saj želijo podobno stvar zagnati tudi pri njih. So pa po Evropi iskali nekoga, ki bi že imel zgrajeno ime v slalomu in Jure je v tem videl priložnost,« pove Vodičar, pri Kajakaški zvezi Slovenije pa tudi niso videli ovir, da bi svojemu slalomistu prižgali zeleno luč niti niso zahtevali odškodnine, ki zna biti pri podobnih prestopih včasih visoka ovira. Tudi zimske priprave v Al Ainu si je Meglič, ki je moral zaradi spremembe sistema dati odpoved tudi pri Slovenski vojski, sam pokril, tako da finančnih repov niso imeli.