Prebrisan, živalsko skočen, nebrzdanih živcev

Vse odkar obstaja odbojkarska svetovna liga, je bil ozek vrh rezerviran zgolj za peščico reprezentanc: med evropskimi za Rusijo, Italijo, Poljsko in Nizozemsko, med neevropskimi za Brazilijo, ZDA in Kubo. Letošnji razplet je bil presenetljiv: katera koli od finalistk, Francija ali Srbija, bi se do lovorike dokopala prvič. Posrečilo se je galskim petelinom.

Francija je zasedba, ki izžareva ekipni duh. Nima izrazito izstopajočih posameznikov, ima pa kompaktno, borbeno, uigrano moštvo in odličnega selektorja Laurenta Tillieja, ki jo je lani popeljal do brona na EP, letos pa še na čelo svetovne lige. Če pa že moramo poiskati vodjo znotraj igralskega kadra, je to gotovo vsestranski, a tudi zelo muhasti Earvin Ngapeth, ki bo v majici italijanske Modene paral živce tudi igralcem ACH Volleyja v prihodnji sezoni lige prvakov.

Šele 24-letni sprejemalec kamerunskih korenin, ki so mu starši ime nadeli po slavni košarkarski ikoni Earvinu Magicu Johnsonu, je zelo hvaležen igralec, saj je enako uspešen pri sprejemu kot v napadu, kar je za odbojkarje na tem igralnem položaju zelo redko. A ne samo to: če ne gre drugače, ga trenerji začasno preobrazijo tudi v korektorja in celo blokerja, kar kaže njegovo izjemno inteligenco.

Odbojka mu je bila položena v zibel. Odbojkar je bil njegov oče Eric, odbojkar je tudi njegov mlajši brat Swan. Njegov talent so najprej odkrili pri Toursu, ga izbrusili pri Cuneu, šelestenje novcev ga je za kratko zvabilo tudi v Rusijo h Kemerovemu, zdaj pa bo že tretjo sezono nosil dres Modene. V majici z državnim grbom, ki jo je prvič oblekel še kot najstnik, se bliža mejniku 150 nastopov.

Čeprav je visok le 194 cm, je živalsko skočen, eksploziven, predrzen in mladostno prebrisan. Je nepredvidljiv, težko ga je prebrati, zato imajo tekmečeve obrambe z njim zvrhano mero preglavic. Je ekstravaganten, o čemer se lahko prepričate, če na medmrežju zgolj ošvrknete njegovo mavrično zbirko različnih vpadljivih pričesk, ki imajo pri njem omejen rok trajanja. In je predvsem zelo temperamenten in vročekrven, nemalokrat ga zanese in gre v svoji prepotentnosti preprosto predaleč.

Tako se je po vrnitvi iz Ria, kjer je potekal sklepni turnir šesterice svetovne lige, zapletel v incident na pariški železniški postaji Montparnasse, zaradi katerega ga je aretirala policija. Muhasti zvezdnik je namreč sprevodnika prosil, če bi odhod vlaka lahko zamaknili za nekaj minut, ker je eden od njegovih sorodnikov nekoliko zamujal. Ker mu je uslužbenec odkimal, mu je Ngapeth prisolil nekaj vzgojnih in mu počil arkado. To pa ni bil prvi njegov tovrsten nespametni pripetljaj, zaradi katerega je moral pred roko pravice. Avgusta leta 2012 je bil namreč vpleten tudi v množični pretep v nočnem klubu v Montpellieru.

A za vse svoje grehe se pokesa na parketu. Izbrali so ga za najkoristnejšega igralca letošnje svetovne lige, v kateri je bil kar 56,5-odstotno napadalno uspešen in imel 61,2-odstoten sprejem, poleg tega je prispeval še 0,37 asa na niz. Njegove besede so pomenljive: »Briga me, kaj ljudje govorijo in si mislijo o meni. Vem, kdo so moji prijatelji, oni pa vedo, kdo sem jaz. Drugo me ne zanima. Moja podoba je omadeževana, kar pa me ne gane, dokler sem dober na parketu.« Česar pa ne pove na igrišču, pove za mikrofonom, ko se prelevi v reperja Klimo, ki se lahko pohvali tudi že z albumom Klimatizason.