Prestol ostaja obarvan oranžno

Ljubljana – Vrh slovenske ligaške odbojke že 13. zaporedno sezono ostaja obarvan oranžno. ACH Volley je za novo zvezdico potreboval pet finalnih tekem s Calcitom Volleyballom, v zadnji pa le dokazal, da ostaja gospodar domačih parketov. S tem si je priigral vstopnico za še ene kvalifikacije lige prvakov in pritisnil obliž na pokalno rano, ki so mu jo prizadejali prav Kamničani.

Tekmeca sta z odličnim finalnim dvobojem očitno prepričala tudi novega selektorja Slobodana Kovača (oziroma njegovega pomočnika Sama Miklavca), ki je na seznam 21 obrazov, na katere bo računal v pripravah na svetovno ligo in kvalifikacije za SP, uvrstil tudi štiri člane ACH Volleyja (Jani Kovačič, Jan Kozamernik, Diko Purič, Žiga Štern) in tri Calcita Volleyballa (Klemen Hribar, Sašo Štalekar, Matic Videčnik). Več kot polovica izbrancev igra doma, v oči bode zgolj odsotnost po enega igralca iz vrst obeh finalistov – kamniškega podajalca Jana Brulca in ljubljanskega sprejemalca Jana Pokeršnika.

Očitno je ljubljansko občinstvo še vedno željno kakovostne odbojke, ki sta jo zasedbi obilno prikazali v finalni seriji, ki v minulih 12 letih, ko je v njej prevladoval ACH Volley, ni bila nikdar tako razburljiva in izenačena. Na tivolskih tribunah je bilo sinoči celo več privržencev (2000) kot v stožiškem obračunu lige prvakov z zvezdniško Modeno (1530), obe zasedbi sta imeli približno enako številčno podporo. Da Kamničani tovrstnih okoliščin niso vajeni, je bilo jasno že po nekaj minutah, saj so gostitelji na prvi tehnični odmor odnesli udobnih pet točk naskoka. Oranžni zmaji so bili boljši v vseh pogledih, predvsem pa so pritisnili z začetnim udarcem in vrhunsko reševali težke žoge v obrambi.

A gostje so se začetnega krča hitro otresli, s štirimi zaporednimi točkami izenačili na 13:13 in bili tekmecu ob boku do 18. točke, v končnici pa se je razigral Jan Kozamernik in z dvema »penaloma« tehtnico spet nagnil na domačo stran. Drugi niz je bil manj negotov kot prvi, znova so se do zgodnje prednosti dokopali Ljubljančani, le da je tokrat niso zapravili, temveč le še oplemenitili. Napad gostov je bil predvidljiv, ob korektorju Maxsonu Pereiri se je razigral še kapetan Andrej Štembergar Zupan, manjkal pa je prispevek obeh blokerjev. Na drugi strani je organizator Maksim Buculjević dobro držal v pogonu vse soigralce, ki so se izmenjevali pri doseganju točk.

V zadnjem nizu je pod bremenom tekme klecnila tudi izkušena koroško-štajerska sodniška naveza, ki se je povsem izgubila, nizala napake in s tem spravljala ob živce predvsem Kamničane, ki niso mogli več brzdati glav in so dokončno kapitulirali že pred drugim tehničnim odmorom. Zadnjo točko v sezoni je primazal tisti igralec, ki jo je med vsemi tudi najbolj zaznamoval – Žiga Štern.

»Vse se nam je poklopilo. Štern je šel v torek po blokado v Slovenj Gradec, da so mu delno odpravili bolečine v kolenu, in je spet igral na zelo visoki ravni. Zadovoljen sem, kako so se fantje povezali po prejšnjem porazu, tako ali tako pa ne pomnim, kdaj smo dvakrat zapored izgubili. Vem pa, da ACH Volley vedno odgovori, ko izgubi, zato me ni bilo niti malo strah,« je poudaril trener prvakov Zoran Kedačič, njegov kolega na kamniški klopi Gašper Ribič pa: »Občutek sem imel, da nas je prevelika želja nekoliko pokopala. Nekateri fantje so bili prvič v takem položaju, niti finalnih serij prej še niso igrali, verjetno jih je pritisk tekme malo zakrčil. ACH Volley je odigral po sposobnostih, tudi mi smo imeli priložnosti, a jih nismo izkoristili.«