Tiskane izdaje
Sofija – Že vsaj za zadnja dva dvoboja slovenskih odbojkarjev na EP v Bolgariji je bilo rečeno, da sta »največji tekmi te generacije«. Danes ne bo nič drugače: polfinalni tekmeci Italijani (ob 16.45 v Sofiji) so prvi favoriti prvenstva in morajo zmagati, Slovenci pa se obračuna lahko lotijo sproščeno, saj bo vsak dobljen niz presežek že preseženega.
Še pred kakim letom bi se morda slovenski reprezentanci pred tako dovršeno Italijo šibila kolena, danes pa je prav Italijan, Andrea Giani, fante prepričal, da s tako kakovostno igro lahko premagajo vsakogar. S Poljsko je bil led prebit: ni bila prva svetovna velesila, ki je padla pred Slovenci, bila pa je prva, ki se ji je to zgodilo, ko je šlo zares. Zdaj je Gianijevi četi lažje, navsezadnje je edina polfinalistka, ki je zadane cilje ne zgolj že dosegla, temveč tudi presegla.
V udarni sedmerici, ki ji selektor neizmerno zaupa (le na mestu drugega blokerja menja Jana Kozamernika in Danijela Konciljo), si je svoje zelo pomembno mesto zagotovil in dobro utrdil tudi mladi libero Jani Kovačič. Bil je eden redkih, ki jih Giani ob nastopu funkcije pred pol leta ni poznal, vendar pa ga je z odlično, predvsem pa borbeno in nepopustljivo igro prepričal, da mu je odmeril skoraj stoodstotno minutažo. Triindvajsetletnik, sicer otrok Salonita, je med igralci, ki so geografsko najbližje Italiji, saj je doma iz Kanala, prihaja pa iz odbojkarske družine, tudi njegov starejši brat Andrej je nekoč kot sprejemalec nosil majico z državnim grbom, zdaj pa je libero pri Salonitu.
»Ne bom trdil, da sem doslej na prvenstvu igral slabo ali zelo dobro, proti Italiji se bom želel še bolj izkazati v obrambi, držal pa bi rad tudi zdajšnjo raven sprejema. Pri vseh igralcih v ekipi so še rezerve, vsak lahko še nekaj doda,« je pred največjo tekmo v karieri prepričan Kovačič, na katerega je v prvem delu prvenstva v Varni letelo 33 žog s tekmečevega servisa, privoščil pa si ni niti ene napake ob kar 89-odstotnem pozitivnem sprejemu. V izločilnih bojih je njegov odstotek nekoliko padel, zadržal pa je pregovorno nepopustljivost v obrambi, s katero rešuje žoge, ki bi jih marsikdo drug že odpisal.
Po dveh prespanih nočeh je na četrtfinalno zmago nad Poljsko gledal drugače, nekoliko realneje. »Dan po njej je še bilo nekaj evforije, malo smo se poveselili, že včeraj pa smo bili z glavo pri polfinalnem obračunu z Italijo. Giani ni imel težav z brzdanjem naše evforije, saj z njo nismo pretiravali, želeli smo se čimprej regenerirati in usmeriti v prihodnjo tekmo. Vse smo vložili v to, da bi se na Italijane dobro pripravili, da jih – čeravno so papirnati favoriti – ne bi preveč spoštovali. Če še enkrat prikažemo našo najboljšo igro, verjamem v zmago,« pojasnjuje prosti igralec, ki je bil v minulih dveh klubskih sezonah Konciljev soigralec pri Posojilnici Dob, poleti pa se je preselil h Cannesu.
Na drugi strani mreže bo danes stala ena najboljših napadalnih zasedb, udarci korektorja Ivana Zajceva in Kubanca z italijanskim potnim listom Osmanyja Juantorene so zastrašujoči, Kovačič bo imel torej ogromno dela. A izziva se ne boji: »Po zelo dobro odigranih zadnjih dveh dvobojih smo samozavestni in prepričani, da lahko zrežiramo še eno presenečenje. Naš adut bi lahko bil, podobno kot proti Poljakom, udaren servis, s katerim bi tekmeca spravili malce stran od mreže in mu onemogočili razvoj hitre igre. Če na servisu storimo svoje, bo že zelo veliko.«
Potiho Gianijevi fantje upajo tudi na to, da se »azzurri« tekme morda ne bodo lotili skrajno nabrušeno, saj imajo olimpijsko vozovnico za Rio že v žepu. A ob izjemno navdahnjeni četrtfinalni predstavi, ko so brez oddanega niza izločili branilce naslova Ruse, ta teorija le stežka vzdrži. »Morda pa nas bodo vseeno nekoliko podcenjevali, podobno kot Poljaki v prvih dveh nizih. Šele ko jim je voda tekla v grlo, so se začeli zavedati, da morajo za zmago odigrati na polno, a je bilo zanje že prepozno,« končuje Kovačič.
