Tiskane izdaje
Belfast – Giro d'Italia letos nima tako izrazitega favorita, kot ga je imel lani z Vincenzom Nibalijem, kar obeta veliko bolj odprto, nepredvidljivo in zagotovo najbolj zanimivo dirko med tremi velikimi. Lansko odkritje Toura Nairo Quintana (Movistar) je sicer na lestvici najvišje, vprašanje pa je, kako se bo postavil po robu veteranom tritedenskih dirk Cadelu Evansu (BMC) in Joacquimu Rodriguezu (Katjuša).
Letošnji Giro bo pravzaprav spopad dveh rodov – prekaljenih mojstrov, med katere sodi tudi Michele Scarponi (zmagal leta 2011), in njihovih naslednikov na čelu s Quintano, lani drugouvrščenim Rigobertom Uranom (Quick Step), Rafalom Majko (Tinkoff), Danom Martinom (Garmin) in Domenicom Pozzovivom (Ag2R), Diegom Ulissijem (Lampre) in Wilcom Keldermanom (Belkin).
Direktorja Movistarja Eusebia Unzueja so po sijajnih predstavah 24-letnega Quintane kritizirali, ker je za letos izbral Giro, vendar prekaljeni Španec ve, kaj dela. Na »francoski pentlji« je dal prednost Alejandru Valverdeju. Quintana je lani prikolesaril v vrh iz ozadja ter izkoristil dvoboj med Chrisom Froomom in Albertom Contadorjem, letos pa je prvič v vlogi favorita. Obremenitve so povsem drugačne.
Ker Quintana nima izkušenj, se bo na Giru kalil, da se bo lahko naslednje leto vrnil na Tour. »Pot do ustaljenega vrha je še dolga. Proti njemu je treba iti po stopnicah. Na Giru si želim na koncu stopiti na zmagovalni oder in seveda zmagati, če se bo ponudila priložnost,« pravi Kolumbijec.
Strateg Astane Giuseppe Martinelli meni, da je največji favorit zavoljo izjemnih sposobnosti na vzponih. Prepričan je, da ga bo v boju za skupno zmago težko premagati v hribih. Ranljiv bo v prvih desetih dneh. Za seboj namreč nima tako močne ekipe, da bi lahko brezhibno nadzorovala dirko.
Evans (lani je bil tretji) želi pri 37 letih rumeni zmagi na Touru iz leta 2011 dodati še rožnato na Giru, Rodriguez pa pri petintridesetih v 20. nastopu na največjih treh dirkah naposled kronati sijajno kariero tudi z zmago. Leta 2010 ji je bil zelo blizu, a ga je v zadnji vožnji na kronometer za 16 sekund prehitel Kanadčan Ryder Hesjedal. »Giro je dirka, ki mi po konfiguraciji terena najbolj ustreza, zato ne razmišljam o ničemer drugem kot o zmagi,« je napovedal bitko za rožnato majico Španec, ki odlično pozna vse vzpone.
Na začetku sezone je bil v izvrstni formi, ko je na katalonski vuelti premagal Contadorja, potem pa je med zaključnimi pripravami za Giro grdo padel na Amstlovi zlati dirki. Nobenega dvoma ni, da bo narekoval ritem v gorskih etapah, njegova hiba pa je, da je imel na vsaki veliki dirki vsaj en slab dan.
Zimzeleni Evans je vedno v igri za zmago. V Italiji živeči Avstralec se zaveda, da bo zmagovalca odločil zadnji teden, ko bodo na sporedu najhujši in najbolj brutalni klanci, kot sta vzpona na Stelvio, Gavio in Val Martello (v 16. etapi) ter v predzadnji na Zoncolan s povprečnim naklonom 14,9 % v zadnjih petih kilometrih vzpona. V zadnjih osmih dneh bo namreč kar pet visokogorskih etap, povrhu pa še gorski kronometer na Konte Grappo.
Skupno bodo kolesarji morali premagati 38.000 metrov višinske razlike »Za rožnato majico bo največ pet resnih kandidatov. Vsak dan na dirki pa bo ključen, tako da bo odločala stalnost,« pravi Unzue. Tako kot vsa zadnja leta Giro tudi letos ne bo dolgočasen, saj bo napet od štarta pred muzejem Titanika v Belfastu do cilja v Trstu.
