FFC odlična odskočna deska za UFC

Na petkovem borilnem spektaklu FFC v Stožicah, kjer je v vsem sijaju znova zablestel Metličan Samo Petje, novi-stari prvak po pravilih K1, se je občinstvu predstavil tudi Igor Pokrajac. Hrvaški zvezdnik mešanih borilnih športov (MMA), ki se je šest let boril v sloviti organizaciji UFC, je v obračunu težke kategorije nokavtiral Grka Archontisa Taxiarchisa in v pogovoru za Delo med drugim razkril, da se želi vrniti na veliko sceno onstran Atlantika.

»Asteriks«, kot ste tekmeca poimenovali pred dvobojem, vam je v uvodnih trenutkih povzročil obilo preglavic, konec koncev vas je spravil tudi v nokdavn.

Že na novinarski konferenci sem dejal, da so takšni borci, ki nimajo česa izgubiti, pogosto izjemno nevarni, kar se je pokazalo tudi tokrat. Ko me je zadel z desnim krošejem, sem se počutil, kot da bi mi nekdo ugasnil luč. Vendar pa smo takšnih položajev vajeni že s treningov, zato sem vedel, kaj moram narediti, da sem si opomogel in stvari postavil na svoje mesto. Težava je bila v tem, da o Grku nisem imel nobenih podatkov, ker sem zanj izvedel šele tik pred zdajci, potem ko je pet nasprotnikov odpovedalo borbo z menoj. Zato ga toliko bolj spoštujem, da jo je sprejel tako rekoč čez noč.

Ultimate Fighting Championship (UFC) je zdaj z naskokom najmočnejša svetovna zveza mešanih borilnih športov (MMA).

Ko je leta 2007 ugasnila japonska organizacija Pride, ki sem jo – ko je bila na vrhuncu – spremljal iz kota Mirka Filipovića, se je začel strm vzpon ameriškega združenja UFC in njegovega prvega moža Dane Whita, ki je najbolj zaslužen za to, da je UFC zdaj tam, kjer je. Čeprav nekaterim ni všeč, je on najboljši in največji ambasador mešanih borilnih športov na svetu. UFC raste iz dneva v dan, svoje urade ima po vsem svetu – ob Las Vegasu še v Londonu, Aziji, Avstraliji in Braziliji. To je zdaj – kar zadeva MMA – vsekakor največja in najmočnejša organizacija na svetu.

V čem je za vas največji čar mešanih borilnih športov?

V tem, da so zdajšnji borci pravi atleti, ki obvladajo več borilnih športov hkrati in so po vsej verjetnosti telesno najbolje pripravljeni športniki na svetu. Moj osnovni šport je rokoborba, sčasoma sem se izpopolnil še v borbi stoje, ki jo zdaj najbolj uporabljam. Treniram brazilski ju-jitsu, rokoborbo, kikboks, tajski boks in boks, z borci iz teh športov tudi največ spariram.

Katera panoga je po vašem najbolj učinkovita?

MMA!

In če bi se morali odločiti le za eno?

Rad bi, da bi na olimpijske igre uvrstili pankracij kot enega od starogrških olimpijskih športov. Iz njega namreč izvira MMA.

Trenirate tudi s slovitim rojakom Mirkom Filipovićem, kajne?

Da, dve leti sem bil v njegovi ekipi. Ko je leta 2009 po porazu z Brazilcem Juniorjem dos Santosom na prireditvi v Dallasu, na kateri sem se boril tudi jaz in izgubil z Belorusom Vladimirjem Matjušenkom, napovedal konec kariere, so se najine poti razšle. Vendar pa sva še zmeraj v stiku in si priskočiva na pomoč, kadar jo kdo potrebuje. Tako sem mu pomagal tudi v pripravah za njegov nedavni obračun z Gabrielom Gonzago.

Kako ste videli njegov povratni dvoboj z Brazilcem?

Komentiral sem ga za televizijsko postajo Fight Channel in bil dvakrat že malo v skrbeh za Filipovića, ki pa se je obakrat dobro izvlekel iz kočljivega položaja. Mirko je sicer do potankosti izpeljal zastavljeno taktiko: tekmeca je pripeljal v globlje vode, kakor pravimo zadnjim rundam, v tretji pa je nato dokončal svoje delo in Gonzaga prisilil k vdaji.

Kolikšne so denarne nagrade v UFC?

Od nekaj tisoč dolarjev do milijona za dvoboj. Odgovorni so naredili takšno hierarhijo, da vsak prejme toliko, kot si zasluži.

Boksarja Floyd Mayweather in Manny Pacquiao si bosta 2. maja razdelila najmanj 250 milijonov $.

Boks je dolgo na sceni, to je šovbiznis, bližje je ljudem kakor MMA, ki je v nekaterih državah celo prepovedan kot, denimo, v Franciji in New Yorku. A mešani borilni športi – kot sem že rekel – rastejo iz dneva v dan, tudi njihova priljubljenost je čedalje večja.

Kakšno je vaše mnenje o slovenskih borcih?

Poznam vse, Bora Bratovža, Bojana Kosednarja ..., posebej pa me je navdušil mladi Uroš Jurišič, ki je bil v ZDA, kjer se je pripravljal v enem od najmočnejših taborov na svetu – v American Top Teamu (ATT). To je res vrhunska zgodba. Treniral je tudi pri meni, je zelo vljuden fant in res sem vesel, da je zbral pogum in odpotoval v Ameriko, kjer bo zagotovo še napredoval, tako da je pred njim še svetla prihodnost. On bi lahko postal prvi Slovenec, ki bi se prebil v UFC, se bo pa moral seveda še dokazati.

Kako velik je FFC?

Ob poljskem KSW je največja organizacija v Evropi, vse manj prireditev ima na Hrvaškem, čedalje bolj se širi tudi drugam, kar je dokaz za to, kako zelo se razvija.

Je lahko odskočna deska za UFC?

Seveda, na prvi prireditvi FFC se je boril tudi Filipović in tudi jaz se nadejam, da se bom vrnil v UFC, kar je moj glavni cilj.