Tiskane izdaje
Zmagovalca jubilejnega maratona sem pričakal v bifeju Činkole na Poljanski cesti. Predvidel sem, da bi tam nekje, med Činkolami in Pegleznom, morali postaviti cilj, če bi želeli štoperico ustvaiti v času 2;02:57 svetovnega rekorda Kenijca Dennisa Kimetta. Nisem se zmotil. Rekord je »padel« pri Pegleznu.
Etiopijec Limenih Getachew je bil od cilja takrat oddaljen še kakšnih 1500 metrov. Po mnenju najboljših je to gotovo najtežji odsek maratona, ki je sicer zelo zanimiv in slikovit. Za svetovni rekord pa zagotovo ni nared. Prvi razlog je dejstvo, da je po konfiguraciji vendarle veliko bolj zahteven, kot je videti. Proga je preveč razgibana in ovinkasta. Državni prvak Mitja Kosovelj bi dodal, da je preveč nadvozov in podvozov, predvsem pa je aritmična, kar tekače na dolge proge najbolj ubija.
Drugi razlog je seveda status ljubljanskega maratona. Prav noben menedžer v Ljubljano ne bi pripeljal najboljših lovcev na rekorde, četudi bi dobili za udeležbo 100 in več tisoč evrov. Ljubljana pač ni New York, Chicago, Boston, London, Pariz, Berlin, Honolulu, če naštejem samo največje maratone sveta, ki so iz teka na 42,195 km naredili več deset milijonske posle. Kako pa bi se počutili, če bi dovolili, da jim rekord vzame neka Ljubljana. Helena Javornik, nekoč udeleženka mnogih veliki tekaških prireditev sveta, pravi, da je Slovenija v svetu maratonov premalo znana in tudi premajhen igralec, da bi velikani prihajali v našo metropolo. Cena za rekord najbolj slovitega tekača na dolge proge, nekdanjega svetovnega rekordeja Heileja Gebrselassia, se je nekoč gibala okrog 500.000 evrov. V Dubaju so mu ponudili celo milijon. Toliko kot znaša proračun ljubljanske prireditve. Zadnji rekordeji Patrick Makau, Wilson Kipsang in Kimett niso nič manj nagrajeni za svoje delo.
Rekord je seveda pobožna in velikopotezna želja vselej optimističnega ljubljanskega župana Zorana Jankovića. Ni prva niti zadnja. Organizatorji so jo vzeli kot naboj za prihodnost. Ljubljanski maraton se je v dvajsetih letih razvil v praznik slovenskega teka, dokler bo seveda obvladljiv. Rekord? Dobre stvari prihajajo počasi, še zlasti v teku na dolge proge. Kako je že rekla Oprah? Tek je velika metafora življenja, kolikor vanj vložiš, toliko dobiš.
