S koncem kariere izgine tudi občutek varnosti

Plavalni as Ian Thorpe ni skrival, da je z odločitvijo o koncu kariere odlašal zaradi strahu pred prihodnostjo. Bazen mu je prinašal občutek varnosti, ki se je razblinil, ko je kopalke obesil na klin. Pet let po upokojitvi se je leta 2012 boril za olimpijski nastop v Londonu. A vrnitev se mu je ponesrečila. Letos je priznal, da se bojuje z depresijo. Zdaj se v tekmovalni ritem vrača upokojeni Michael Phelps.

Ker so se od otroštva zapisali izbrani panogi in se nanjo osredotočali vse do konca kariere, se vrhunski športniki po končani tekmovalni poti pogosto izgubijo. Ob vstopu v življenje, kot ga poznajo ljudje drugih poklicev, se pogosto ne znajdejo; za večino tovrsten korak prinese velik šok. Med takšne prav gotovo sodi petkratni olimpijski zmagovalec Thorpe.

Kako je konec svoje slave doživljal z 22 olimpijskimi kolajnami najuspešnejši športnik na svetu Phelps, je manj znano, saj ameriški šampion o tem molči. Po OI v Londonu, kjer je nazadnje tekmoval in zbirko lovorik zapečatil s štirimi zlatimi in dvema srebrnima odličjema, je poudaril, da se veseli dnevov svobode, ko se bo zbujal, kadar mu srce poželi, in sam razpolagal s svojim časom. »Dosegel sem vse, kar sem si zadal. Če tako čutiš, je čas, da se premakneš naprej k drugim izzivom v življenju. Kariero sem končal, kot sem si želel,« je dejal ob slovesu. A očitno je pogrešal bazen, saj je brez tekmovalnega ritma zdržal manj kot leto dni. Julija lani je že bil vpisan v program testiranj Ameriške protidopinške agencije (USADA), ki so za plavalce nujna za udeležbo na tekmovanjih. Povratnika iz športnega pokoja čaka prvi preizkus med tekmeci konec tedna, ko bo potrditev svoje pripravljenosti iskal na VN Arene v Arizoni.

Phelpsova ekipa je pri senzacionalni vrnitvi skromna z besedami. Odklanja celo logično pričakovanje, da je Phelpsov nastop v Arizoni prvi korak proti OI v Riu 2016, čeprav se športni svet zaveda, da Phelps ne bi pet dni na teden preživljal v bazenu in redno prestajal protidopinška testiranja, če pred sabo ne bi imel velikega cilja – največjega športnega dogodka, v njegovih očeh edinega, ki zares šteje. S tovrstnim pristopom molčečnosti si je ameriški zvezdnik ustvaril dovolj prostora ob morebitnem spodrsljaju. Njegov dolgoletni trener Bob Bowman ob velikih pričakovanjih javnosti poudarja, da je Phelpsov športni status trden in ga v prihodnosti nič ne more zasenčiti – ne rezultati, ki jih bo dosegel konec meseca, ne morebitni čez dve leti. »Njegova zapuščina je zapisana v zgodovino. Ni mu je potrebno potrjevati,« je odločno izjavil. »Po dolgem času bo na tekmovanju preizkušal občutek v vodi. Na miting gremo brez pričakovanj, želimo si, da bi se Michael v bazenu zabaval, ob tem pa bomo videli, kako naprej. Udeležbe na mitingu ne bi imenoval za zaresno vrnitev. Prav gotovo pa je njegova prisotnost na tekmovanju odlična za šport,« je razmišljal Bowman in dodal, da bo njegov tekmovalec nastopil v treh disciplinah: na 100 m delfin ter 50 in 100 prosto. Po njegovih besedah je 28-letnik z 18 olimpijskimi zmagami daleč od vrhunske forme, vendar pa dovolj pripravljen za tekmovalno plavanje: »Od septembra kaže dobre predstave. Vsekakor se ne bo osramotil.«

Phelpsovi plavalni tekmeci so novico povečini pospremili brez večjih presenečenj. Še najbolj se je čudil nekdanji britanski tekmovalec Steve Parry, pred desetletjem bronasti na 200 m delfin na OI v Atenah. »Ne morem verjeti, da se je odločil vrniti v vodo, ker mu v športu prav ničesar več ni treba dokazati,« se je spraševal, zakaj mu je tega treba. Nič nenavadna pa se ni Phelpsova odločitev zdela Dari Torres, dobitnici 12 olimpijskih kolajn – prvo je osvojila leta 1984 v Los Angelesu, zadnjo 2008 v Pekingu. Sedeminštiridesetletnica se je ob novici le nasmehnila. »Pričakovala sem, da se bo to zgodilo. Sama sem izrazito tekmovalen tip. Takšno močno željo po dokazovanju ima med plavalci morda samo še Michael Phelps,« je povedala Torresova, ki se je pri 45 letih s polovico mlajšimi tekmicami celo borila za olimpijski nastop v Londonu, a ga zgrešila za devet stotink. »Predstavljajte si plavalca s ponotranjeno željo po dokazovanju na športnih tekmovanjih in ga postavite v resnično življenje. Malce igra golf, tu in tam še kaj počne. Vendar ne tistega, s čemer se je ukvarjal vse življenje. Zelo dobro poznam ta občutek. Neizmerno sem pogrešala svoj šport, najbolj pa potrjevanje te izrazite tekmovalne iskre, ki se je ves čas prižigala. In če si zelo tekmovalen človek, se je življenju brez tekmovanj težko odpovedati. Prepričana sem, da je bilo tudi pri Michaelu tako,« je razmišljala.

Opozorila je še, da bo moral na poti do OI v Riu 2016 prilagoditi svoj pripravljalni program. »V preteklosti je bil vajen trenirati brez daljšega premora. Tokrat je zato zanj drugače, saj ga je imel. Če se bo trudil po najboljših močeh, starost ne bi smela biti ključnega pomena. Vsekakor pa se bo moral sprijazniti, da več ne zmore tistega, kar počnejo novi, mlajši tekmeci. Regeneracija več ni takšna, kot je nekoč bila,« je Torresova, ki je zadnje tri olimpijske kolajne osvojila pri 41 letih, šampiona opozorila, s čim se bo moral soočiti. Čeprav se dobro zaveda, da ga zavoljo njegovih zgodovinskih dosežkov ob vrnitvi čaka težka pot, verjame, da mu bo uspelo: »Tega zagotovo ne bi počel, če ne bi čutil, da je to sposoben tudi uresničiti.«

Phelps je svojo vrnitev prav gotovo dobro premislil. Zaveda se, kako pomembna je pri tem dejanju previdnost. A čeprav se je zavil v molk, se pozornosti, ki ga čaka v Arizoni, ne bo mogel izogniti.