Sara Isaković s kipom in štipendijo

Najuspešnejša slovenska plavalka Sara Isaković se je od domače javnosti uradno poslovila še na radovljiškem bazenu.

Objavljeno
14. avgust 2014 18.09
isakovic
J. P., Delo.si
J. P., Delo.si
Radovljica - Doslej najuspešnejša slovenska plavalka Sara Isaković se je danes od slovenske javnosti uradno poslovila še na radovljiškem bazenu. Dobitnica srebrne olimpijske kolajne iz Pekinga leta 2008 pravi, da je Gorenjska banka Radovljica najboljši klub na svetu, s katerim zdaj ostaja povezana s štipendijo za mlade plavalce.

Po besedah predsednika kluba Aleša Klementa bo štipendijo vsako leto prejemal najboljši klubski plavalec v kadetski konkurenci po točkah Mednarodne plavalne zveze Fine, štipendija pa bo seveda poimenovana po plavalki, ki predstavlja vrh uspehov v 80-letni zgodovini tega kolektiva, poroča STA.

»Tu sem bila vedno doma in sem se bom še vračala. S to štipendijo sem počaščena tudi sama in veliko mi pomeni, da bo moje ime na ta način ostalo tukaj. Morda bom v prihodnje sodelovala tudi na kakšnem trening-kampu z otroki, kar rada počnem,« je še povedala Isakovićeva, ob katere se je klub poslovil s posebnim darilom - kipom plavalke.

»Ponosen sem, da ima plavalni klub take športnike, in na Sarin uspeh. Morda bo štipendija pomagala, da bomo prišli do nove Sare. Osebno zelo cenim, da se je za uradno slovo odločila prav tu v Radovljici,« pa je ob tem povedal Ciril Globočnik, v času uspehov Isakovićeve direktor Plavalne zveze Slovenije in prvi človek kluba v Radovljici, zdaj pa tamkajšnji župan.

Na srečanju s sedmo silo se je 26-letna Gorenjka še enkrat spomnila večjih uspehov v karieri, pa tudi nekaterih slabših let, in ponovila, da se od plavanja poslavlja, ker ni našla prave motivacije za delo, ki bi ga zahtevala uspešna vrnitev na olimpijskih igrah v Riu leta 2016. »Zdaj me čakajo novi izzivi. V ZDA sem se veliko naučila in pripravljena sem na nanje,« je poudarila nekdanja reprezentantka, ki se zdaj seli k družini v Dubaj, na delovnem področju pa jo zanima nevropsihologija, ki jo je študirala na Berkeleyju, nazadnje pa se je z njo ukvarjala v San Diegu.

Plavalka pa je razkrila tudi temno plat svoje olimpijske kolajne, saj s trenerjem Miho Potočnikom še vedno nista dobila nagrade PZS za osvojeno odličje. Isakovićeva je poudarila, da je na prvo tretjino nagrade čakala dve leti, na drugo tretjino štiri, tudi po šestih letih pa ji zadnja tretjina še manjka. »Mislim, da sem si jo zaslužila,« je pristavila in dodala, da bo denar pač zahtevala do konca.

Ob slovesu je bil prisoten tudi njen trener Potočnik, ki se še kdaj z nostalgijo spomni časov, ko je imel plavalko, ki je lahko na vsaki tekmi stopila na stopničke in s katero si je upal takrat napovedati tudi dosežek, boljši od svetovnega rekorda: »Sara je nedvomno vrh uspešnega zadnjega desetletja. Upam, da mladi vidijo, da imamo znanje, da imamo razmere in da lahko naredimo še kakšnega uspešnega olimpijca.«