Savšek se nič več ne ozira proti Slovaku

Kajakaštvo: dvoboj Benjamina Savška in Michala Martikana.

Objavljeno
01. avgust 2014 01.10
Benjamin Savšek med vožnjo. Tacen 14. junij 2014.
Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport
Ljubljana – Ker je v igri veliko, tudi skupna zmaga v slalomskem svetovnem pokalu, kanuist Benjamin Savšek ničesar ne prepušča naključju in bo danes začel nov lov za zmagovalnim odrom. Če bi Seu d'Urgell črtal s svojega tekmovalnega programa, bi se namreč zanj že obrisal pod nosom, saj je v Pireneje dopotoval tudi njegov največji tekmec in vodilni Michal Martikan.

Pot prvega slovenskega kanuističnega vesla se zadnje čase nenehno prepleta s potjo osem let starejšega Slovaka, najbolj trofejnega kanuista doslej, ki je svetovno konkurenco prvič pokoril na olimpijskih igrah v Atlanti pred 18 leti. Prav letos je Martikan naredil odklon od svoje ustaljene prakse in bo nastopil na vseh slalomih sezone, skupna zmaga je letos očitno dovolj mikaven cilj, četudi bo septembra sledilo še SP. »Tu, v Seu, sem poslušal enega od njegovih intervjujev, v katerem je posebej poudaril, da bo letos očitno nastopil na največ tekmah v eni sezoni. Prej je vedno izbiral in se osredotočal na največje tekme,« se tekmečevega cilja, ki si ga letos očitno oba želita, zaveda Savšek.

Sam je pomladno obdobje končal v vrhunski formi, slavil tudi prvo zmago v karieri v Tacnu in bil med najboljšimi v Pragi, šesttedenski tekmovalni premor pa je bil vendarle dovolj dolg, da ga postavlja v nekoliko nepredvidljiv položaj, ali je povsem ohranil ritem. »Malo bomo v Španiji vendarle 'tipali' drug drugega, saj se po takem obdobju brez tekme občutek visokega ritma nekoliko razblini. Konec junija sem ga po štirih zaporednih tekmah namreč ravno ujel,« priznava Ljubljančan, ki pa je vendarle povsem prepričan o svoji trenutni formi. Zadnje tri tedne je namreč spet veslal v najvišjih obratih, s trenerjem Jožetom Vidmarjem pa sta tudi že dovolj ubrana, da znata odmerjati njegovo moč in zavesljaj skozi sezono.

Na vprašanje, ali je razmišljal, da bi kakšen nastop do SP izpustil, Savšek odgovarja, da je premalo tudi sedem tekem, kolikor jih prinese sezona skupaj z EP in SP. »Od začetka sem načrtoval nastop na vseh, saj jih že tako ni veliko in jih zlahka opravim. Vsaka tekma je tudi priložnost, da utrdiš svojo psihično moč. Vso zimo treniram in po mesecih priprav se mi zdi logično, da opravim vse nastope,« je odločen Savšek, četudi se je tudi njemu že tresla roka po zadnji junijski tekmi v Pragi, ki je prinesla zaključek prvega tekmovalnega obdobja. »Štirje tedni potovanj in nastopov so kar naporni in bil sem utrujen, vendar bi se v primeru, da premora ne bi bilo, pač povsem drugače pripravil na sezono. Gre za vprašanje pravega stopnjevanja,« pravi.

O vrhuncu sezone, svetovnem prvenstvu, ne razmišlja. Svetovni pokal in bitka za vrh, ki jo bijeta z Martikanom, je ta čas v ospredju njegovih načrtov, četudi bo v ZDA septembra branil lanski bron, svoje prvo odličje s SP. »Trenutno za Martikanom na drugem mestu zaostajam za nekaj točk, zato je edino, kar me zanima, da tekmo v Španiji opravim po najboljših močeh. In potem še finale v Augsburgu, ki bo sledilo čez 14 dni. Ti dve tekmi bosta nasploh zame dobrodošli tudi z zornega kota ohranjanja ritma. V tem trenutku celo kaže, da bi bila lahko to moja najboljša sezona, ampak s takšno oceno se raje ne bi prenaglil. Ne glede na to, kako se bo končal svetovni pokal, bo sezona odvisna od izkupička na SP. Če tam ne bo kolajne, bo sodila med slabe,« Savšek izkazuje silno ambicioznost, ki jo je zadnja leta izpilil in s katero se je tudi izstrelil med najboljše svetovne kanuiste.

Otresel se je tudi pretiranega občudovanja slovaškega tekmeca, ki je bil dolgo pojem kanuističnega ideala in vodi tudi razvoj tekmovalnega čolna pri njunem proizvajalcu Vajdi. »Včasih sem se bolj oziral, kaj počne, zdaj se osredotočam na svoje občutke. A nama ustrezajo podobna plovila, zato bom po sezoni preizkusil novi kanu, ki ga je naredil pred kratkim. Do SP pa ne bom eksperimentiral, saj to ne bi imelo smisla. Zdajšnji kanu mi povsem ustreza in pred vrhuncem leta ni modro stopati v neznano,« pravi olimpijec iz Londona, za katerega se bo drugo leto začela trnova pot proti Riu '16.