Rekordna Barcolana največja na svetu

Trst - Na morju pred Trstom je padel jadralni rekord. Na 49. Barcolano se je vpisala 2101 jadrnica, to je največ naenkrat na skupinskem startu na svetu. Na največji jadralski dogodek na svetu je prišlo več kot sto slovenskih jadrnic. Zmagala je Spirit of Portopiccolo, Maxi Jena z Mitjo Kosmino in Gašperjem Vinčecem je bila spet druga.

Med prvih deset sta se uvrstili dve, med prvih 20 pa kar pet slovenskih jadrnic.

Rekord na morju pred Barkovljami in Miramarom je omogočilo lepo vreme, kot naročeno za jadranje. Pihal je zmeren veter od deset do štirinajst vozlov. Na več kot 2000 jadrnicah je sodelovalo okoli 20.000 jadralcev. Dogodek pa je z obale, predvsem s tržaških pomolov in z vzpetin nad Barkovljami oziroma nad Miramarom spremljalo več kot 300.000 ljubiteljev jadranja in morja. Množica belih in pisanih jader je že okoli desete ure naslikala veličastno in spektakularno podobo morja. Start je ob 10.30 uri naznanil topovski strel. Med adrenalinsko razpoloženimi jadralci pa so se samo najboljši znali preriniti in odlepiti od množice jadrnic. Najmanjše so bile dolge šest metrov, najdaljše pa celo 29.

Zmagala sta tržaška jadralca Gabrielle in Furio Benussi s 26,4 metra dolgo jadrnico Spirit od Portopiccolo, na katero sta se začela pripravljati že pred dvema letoma. Jadrnico so za prestižno jadralsko tekmovanje America's Cup zasnovali v dizajnerskem studiu Reichel & Plugh iz Kalifornije (isti studio za dizajn je zasnoval tudi Esimit Europa 2). Jadrnica, izdelana leta 2004, je kot Morning Glory zmagala na prestižni regati Middle Sea Race 2006, potem pa ostala brez tekmovalcev in bila na prodaj za 1,5 milijona evrov. Dokler je nista odkrila tržaška jadralca Benussi, ki ju vodi sila, da morata na regato vseh regat pripeljati eno najboljših jadrnic na svetu, in tako dodata Barcolani pečat jadralske odličnosti, hkrati pa si v Trstu na vse načine prizadevajo, da bi pred svetovno javnostjo ohranili primat tržaški jadralci.

Težek začetek

Spirit of Portopiccolo je sodobneje zasnovana jadrnica, ki se ponaša z več kot 750 metri površine jader, z nekoliko bolj nazaj postavljenim jamborjem in seveda premično kobilico ter zelo dognano vodno linijo. Benussija sta zmagala tudi lani z jadrnico Alfaromeo Schockwave. Furio Benussi je bil ob zmagi ganjen, čeprav je tekmoval na že 40 Barcolanah: »Res ni lahko dobro startati v takih razmerah, ko se pred trikilometrsko startno črto nabije taka množica različno velikih jadrnic in različno izurjenih jadralcev. Tu je start še pomembnejši kot na dirkah formule 1. Nam je tudi tokrat uspelo. Moram pa pohvaliti Mitjo Kosmino, ki je ponovno dokazal, da je izjemen jadralec. V tokratnih vetrovnih razmerah nas ni mogel ogroziti, če pa bi pihal nekaj vozlov blažji veter, bi imeli veliko večje skrbi z njim.«

Številni ljubitelji jadranja in organizatorji ponavljajo, da je na Barcolani najpomembneje sodelovati, pomembno pa je tudi tisto, kar se dogaja v ozadju matere vseh regat: to so predvsem številni družabni, kulturni in poslovni dogodki, številne socialne iniciative, izobraževanja in manifestacije. Toda poleg vsega tega po vsakem največjem jadralskem prazniku na svetu privre na dan tudi druga plat jadralske resnice, da v tem jadranju pogosto zmaga tisti, ki ima več denarja, ali več boljših sponzorjev za boljšo opremo.

Kosmina: Šteje le zmaga

O tem razmišlja tudi Mitja Kosmina, ki je po četrti zmagi na Barcolani (in po 13 drugih mestih) tudi eden najbolj spoštovanih jadralcev v Trstu. Leta 2009 je prejel tudi častno priznanje mesta Trst. Prav zaradi svoje uspešnosti Kosmina nikoli ni najbolj zadovoljen z drugim mestom, saj pravi: »Na Barcolani šteje samo zmaga, drugo mesto ni nobeno mesto.« Maxi Jena, ki jo je tokrat uspešno krmaril Gašper Vinčec, je kmalu po začetku zasedla drugo mesto in je brez zapletov ohranila to mesto ter skozi cilj priplula z enajstminutnim zaostankom.

V prvi deseterici je najbolj presenetila izolska jadrnica Scorpio, ki jo vodi Izolan Iztok Krumpak, saj je s 13 metri dolžine med velikani zasedla sedmo mesto in prvo mesto v svoji kategoriji. Devetnajstmetrska jadrnica Adriatic Europa Gašparja Gašparja Mišiča in s krmarjem Dušanom Puhom je bila 11., jadrnica Cleansport One koprskega jadralca Jureta Orla je bila 13., komaj 13-metrska Megaenergija iz YC Skipper Maribor, ki jo krmari Uroš Žvan, pa 18. Umaški Shining, ki ga vodi Željko Perović, je bil 12.

Nogometni pridih jadranja

Regatno polje je merilo nekaj več kot 16 navtičnih milj. Zmagovalka ga je prevozila v uri in 12 minutah (torej niso presegli lanskega rekorda). Polje ne sega več v slovensko morje zato, ker so ga raje približali Trstu, saj je ciljna črta zdaj tik pred vstopom v tržaško pristanišče in torej zelo blizu množici. Jadranje v Trstu dobi pred takšno množico gledalcev podoben navijaški značaj kot nogomet, so pa gledalci z aplavzi športno nagradili vse najboljše posadke, ki so odplule častni krog med glavnimi pomoli v mestu.
V Trstu poudarjajo, da prireditev pomembno vpliva na povezovanje različnosti v mestu, saj združuje Italijane, Slovence in Hrvate, ki sestavljajo hrbtenico jadralskih udeležencev. Pomembno vlogo pri tem prevzemajo tudi slovenska manjšinska športna društva iz Trsta in okolice. Medtem se v Sloveniji številni trudijo sloveniti ime in regati vztrajno pravijo Barkovljanka, čeprav je jasno, da je Barcolana v svetu uveljavljena blagovna znamka, ki jo v neobremenjenih okoljih navadno ne prevajajo.