Tiskane izdaje
Ljubljana – V zadnjih letih takorekoč ni bilo velikega atletskega tekmovanja v mlajših kategorijah, s katerega se slovenska metalka kladiva Barbara Špiler ni vrnila s kolajno. Nazadnje lani, ko je na evropskem prvenstvu za mlajše članice v Tampereju osvojila 2. mesto. Letos, ko ji je ostala zgolj absolutna konkurenca, pa se ji je ustavilo.
V tej sezoni je Špilerjeva skorajda vse tekme končala nezadovoljna, nazadnje je razočarano zmajevala z glavo konec tedna po nastopu na državnem prvenstvu v Celju, kjer je bil njen najboljši dosežek 66,72 metra. »Normalno, da sem razočarana s to sezono, saj je daleč od tega, kar sem načrtovala in si želela. Mislila sem, da se bom letos ustalila pri 70 metrih in težko sprejemam, kar se je zgodilo. A očitno nismo pripravljeni na to, kar se dogaja ob prehodu iz mlajše članske kategorije v člansko. Pričakovala sem da bo vse lažje, vendar gre za zelo težavno obdobje, ki ga ne privoščim nikomur. Prej si na vrhu, potem pa se kar naenkrat znajdeš na dnu. A treba je prebroditi to blokado in vztrajati, ne bom vrgla puške v koruzo, ker je pač prišlo obdobje, ko mečem zgolj 66 metrov. Vem, da sem sposobna več, zato sem toliko bolj razočarana,« pojasnjuje nekdanja mladinska prvakinja (2011) in svetovna mladinska podprvakinja (2010), ki ima že veliko izkušenj v absolutni konkurenci, nenazadnje je nastopila že tako na evropskem (Helsinki 2012, 16. mesto v kvalifikacijah) in svetovnem prvenstvu (Moskva 2013, 25. mesto v kvalifikacijah) kot olimpijskih igrah (London, 29. mesto v kvalifikacijah).
»Nekaj mojih članskih nastopov ni bilo dobrih in to se pozna tudi na psihični pripravljenosti ter pomanjkanju samozavesti. To je prišlo za menoj. Res si nisem mislila, da bom toliko padla pri daljavah. A malenkost pri tehnični izvedbi mi vzame dva do tri metra, največjo težavo pa predstavljata tretji in četrti obrat. Pri vsakem metu čutim, da imam še zelo veliko rezerve, kladivo preprosto ne zleti, kot bi moralo. Ko bom odpravila tehnične težave, bo vse veliko bolje,« napoveduje 22-letna slovenska rekorderka z 71,25 metra (Čakovec, 2012), ki je letos najboljšo daljavo dosegla v Varaždinu z 69,08, pa še tedaj ni bila zadovoljna s tehnično platjo.
Potem ko se je morala v zadnjih letih pripravljati za dva vrhunca sezone (veliko tekmo v mlajši kategoriji in nato še v članski), se je letos lahko osredotočila zgolj na enega, a kaj, ko občutki niso takšni, s kakršnimi bi želela na EP. »Če bi bila v dobri formi, bi bila vesela, da se bliža tekma leta, zdaj pa se bom v Zürich težko odpravila z nekimi velikimi pričakovanji. Še vedno upam, da bo na EP bolje, saj sem dobra na velikih tekmah. Želim si met okoli 68, 69 metrov,« se nadeja Brežičanka, ki te dni spet vadi na Bjelolasici skupaj s trenerjem Vladimirjem Kevom, ki jo je pripravljal na to, da bo prišlo tudi takšno obdobje, ko ne bo šlo vse po željah.
»Do 21. leta je šla Barbarina pot le strmo navzgor in enkrat se je moralo ustaviti. To ni katastrofa, ampak sestavni del igre. Prej ali slej pride takšna sezona. Odlično je trenirala, telesno je pripravljena bolje, kot je bila v preteklost, ni poškodovana, je motivirana, ve, kaj želi, in dela za to. Po tej plati je torej vse okej, a v tehničnem modelu je preveč nihanj. Sezona nikakor ni takšna, kot sva si jo zamislila, a redki so atleti, ki jih prehod v absolutno kategorijo ne bi prizadel. Treba je dozoreti, Barbara je še zelo mlada tekmovalka,« pa mirno pravi Kevo, ki v najboljšem primeru upa na finale EP, saj statistika kaže, da se le redkim odpre prav na največji tekmi.
