Tina Mrak in Veronika Macarol še nista predali bitke z vetrom in valovi
Tandem Tina Mrak-Veronika Macarol, ki je v skoraj desetletju sodelovanja na najvišji ravni postal sinonim za slovenske jadralne uspehe, je spustil jadra in pripeljal v miren pristan. Primorski tekmovalki sta si po lanskih olimpijskih igrah v Tokiu vzeli čas za premislek, že pa je bilo jasno, da v razredu 470 ne bosta več mogli (skupaj) loviti olimpijskih odličij, saj bodo v Parizu čez dobri dve leti lahko nastopale le še mešane dvojice.
Tina Mrak je na torkovi prireditvi Jadralne zveze Slovenije v Hali Tivoli potrdila, da bo z nastopi nadaljevala v tandemu z Jakobom Božičem, medtem ko se bo Veronika Macarol najverjetneje preizkusila v razredu formula kite. Na profesionalni ravni sta Mrakova in Macarolova sodelovali od leta 2013, skupaj pa sta jadrali že v mladinski konkurenci, osvojili stva dva evropska naslova (2015, 2018), tretji sta bili na SP 2017. S kolajno sta se spogledovali tudi na obeh skupnih olimpijskih igrah v Rio de Janeiru in Tokiu, v Braziliji sta bili 6., lani na Japonskem pa 5. Obe sta tudi del posadke Krpani, ki ji poveljuje legendarni kapetan Vasilij Žbogar – sredi leta bo Slovenija prvič nastopila na zlatem pokalu v Švici, kjer bodo v slogu nogometnega mundiala okronali najboljšo reprezentanco sveta.
Jadralec leta je postal mladi kajtar Toni Vodišek. Enaindvajsetletni Koprčan drži prvo mesto na jakostni lestvici Svetovne jadralske zveze (World Sailing) in ne skriva, da ga v Parizu 2024 zanima le kolajna zlatega leska, srebrno kolajno je domov prinesel že z olimpijskih iger mladih v Buenos Airesu 2018.
Vodišek: Na OI ne grem, da bi bil drugi
»Na OI ne bom šel, da bi bil drugi. Moji cilji so jasni in temu posvečam vso pozornost. Moje delo so tekme in treningi, za ostalo skrbita oče in mama ter drugi člani ekipe. Če se preveč posvečaš drugim stvarem, potem v športu ne moreš biti na vrhu,« je po poročanju STA dejal Vodišek. Lanski zlom rame je pozdravljen, ima pa še težave zardi nedavno prebolelega covida-19.
Glavno nagrado, veliko jadro za življenjsko delo, je prejel Janko Kosmina, v imenu katerega je priznanje sprejel sin Mitja Kosmina. Njegov oče je postavil temelje jadralnih uspehov s prvim prebojnim rezultatom na olimpijskih igrah v Rimu 1960, ko sta v posadki s krmarjem Mariom Fafanglom osvojila 8. mesto. Ta rezultat je ostal nedosežen kar 44 let, vse do prve olimpijskega brona Žbogarja v Atenah leta 2004, ki ga je Kosmina dočakal za krmilom panožne zveze.
Kosmina, ki je s Fafanglom uvrščen tudi v slovenski hram športnih junakov, tam sta zaenkrat edina jadralca, se je po tekmovalni karieri posvetil organizaciji. Med drugim je bil predsednik jugoslovanske in slovenske jadralne zveze ter eden od pomembnih oseb pri ustanavljanju Olimpijskega komiteja Slovenije. Kot gospodarstvenik je bil tudi pomemben podpornik šport in jadranja.
Predsednik JZS Samo Lozej je v svojem nagovoru izpostavil tudi obetavno mlado generacijo in šest medalj na mladinskih prvenstvih sveta in Evrope v lanskem letu v prehodnih in olimpijskih razredih, kar se v zgodovini slovenskega jadranja še ni zgodilo.
