Usainov svetovni rekord v senci dopinga

Napoved najboljšega atleta sveta Usaina Bolta, da se bo v letu 2014 osredotočil na svetovni rekord na 200 m (meni, da je lažje dosegljiv kot na 100 m), je bila na slovesni razglasitvi atleta in atletinje leta v Monte Carlu povsem v senci dopinga.

Veliko debato o uživanju prepovedanih učinkovin v kraljici športa, ki je bila v ospredju tudi na konferenci svetovne protidopinške agencije (WADA) v Johannesburgu, kjer so sicer sprejeli novi protidopinški kodeks, je sprožilo zelo pomanjkljivo testiranje izven tekmovanj jamajške protidopinške agencije ter goljufije kenijskih atletov, ki so se, kot je potrdil svetovni rekorder na 800 m David Rudisha, v dogovoru z uradniki izogibali testom.

Medtem ko je eden najstarejših bojevnikov proti dopingu dr. Paul Wright po oktobrskem obisku članov WADA na Jamajki ugotovil, da je dopinška afera šestih pozitivnih atletov »vrh ledene gore«, se je predsednik IAAF Lamine Diack na slovesnosti v Monte Carlu pridružil predsedniku jamajškega olimpijskega komiteja Miku Fannelu, da so obtožbe proti Jamajki in Keniji preveč dramatične. Trditev je obrazložil z več kot 700 testi v Keniji v minulem letu in dejstvom, da sta Bolt in Shelly Ann Fraser-Pryce najbolj testirana športnika na svetu. »Atletika je med najbolj testiranimi športi. V boju proti dopingu moramo ločiti goljufe od poštenih atletov. Postaviti na steber sramu celo nacijo pa je res smešno. Jamajka je že na olimpijskih igrah v Londonu 1948 premagala Američane,« je povedal Diack, ki se je prek svojega delegata v Johannesburgu Abbyja Hoffmana obregnil tudi ob novi protidopinški kodeks. Pravi, da so v atletiki imeli že pred 20 leti štiriletno prepoved, a jo je WADA skrajšala. IAAF želi strožje in dosledno kaznovanje. Novi kodeks vsebuje po mnenju predsednika preveč olajšav, s katerimi se lahko kazen zmanjša. Dejstvo je namreč, da 95 odstotkov pozitivnih športnikov zanika jemanje dopinga, krivdo pa ponavadi prenesejo na trenerje, zdravnike in druge.

Najboljšega športnika sveta Bolta peripetije z jamajško zvezo in kontroverznim protidopinškim programom ne zanimajo, čeprav je v pogovoru za ameriško revijo priznal, da je bil doma pred olimpijskimi igrami testiran le enkrat. Pravi, da je pošten in čist. Bolj pa ga skrbi slab odziv sponzorjev. »Atletika je moj posel. Afera me je že udarila po žepu. Po objavi v medijih, da nam grozi prepoved nastopa na igrah v Riu 2016, imam težave pri pridobivanju sponzorjev za olimpijske igre. Agencije potencialnim podpornikom svetujejo, naj z menoj ne sklepajo pogodb. Pričakujem, da bodo kmalu razčistili težave z dopinškimi testi ter nas osvobodili sumničenj,« je o najbolj vroči temi v Monte Carlu Bolt potarnal novinarjem. Prva atletinja sveta Shelly Ann Fraser-Pryce je napovedala protest, če se ne bo jamajški zaplet o dopingu razčistil. Pravi, da noče tekmovati v svetu sumničenj. »Moj protest bo za boljši jutri rodovom, ki prihajajo. Da ne bi tekmovali v svetu izmišljenih obtožb, s katerimi se nenehno soočamo. Poslušam obtožbe in sumničenja ljudi, ki pobirajo sadove našega dela in uživajo v njih. Ko morajo opraviti svoje delo, jih ni nikjer. To je sprevrženo,« je bila kritična do slabe zaščite atletov Shelly Ann, ki je bila sicer pozitivna na testu leta 2010, potem ko je zaužila protibolečinske tablete.

Najboljšima atletoma leta se je pridružil tudi Sebastian Coe, bržkone naslednik Diacka po letu 2015. Verjame, da so pozitivni testi in 700 testiranj jamajških atletov dokaz, da protidopinški program deluje, vprašal pa se je, koliko jih je v tem času naredila svetovna protidopinška agencija. »Naša naloga ni samo boj proti dopingu. Moramo tudi storiti vse, da obvarujemo ugled čistih športnikov,« se je odzval na zadnje dogodke britanski lord in poudaril, da na uspehe Bolta in jamajških šprinterjev ne bi smeli gledati z nezaupanjem in sumničenji.

V soju odrskih žarometov pa je v Monte Carlu vse potekalo slovesno, kot se za najboljše atlete vseh rodov spodobi. Usain Bolt je v finalu izbora najboljšega atleta premagal britanskega dolgoprogaška Moja Faraha (v Moskvi je osvojil dve zlati kolajni) in skakalca v višino iz Ukrajine Bogdana Bondarenka. Za Bolta je to že peti naslov od leta 2008. Prva šprinterka sveta Shelly Ann Fraser-Pryce, ki so jo kot prvo Jamajčanko po Merlene Ottey (leta 1990) razglasili za atletinjo leta, je bila med ženskami boljša od Novozelandke Valerie Adams (krogla) in Čehinje Zuzane Hejnove (400 m ovire). Trener leta je Američan Alberto Salazar, sicer Farahov trener, prihajajoča zvezdnica pa 17-letna ameriška tekačica na 800 m Mary Cain (letos 1:59,51). Posebni nagradi za vrhunski karieri sta dobila Rusinja Jelena Isinbajeva (po rojstvu otroka se bo vrnila na OI v Riu 2016) in ameriški skakalec v daljino Dwight Phillips. V atletski hram slavnih pa so, med drugim, sprejeli Svetlano Masterkovo, Noureddina Morcelija, Marie-Jose Perec, Viktorja Sanejeva, Jurija Sediha, Daleyja Thompsona, Grete Waitz in Ljudmilo Engquist, nekdanjo veliko tekmico Brigite Bukovec.