Uvrstitev je realna, a zmožni smo bili več

Krakov – Če je bila v kateri od prvin slovenska odbojkarska reprezentanca ob sinočnjem porazu v četrtfinalu EP na Poljskem enakovredna suverenim zmagovalcem Rusom, je bila pri sprejemu servisa, za katerega je kot osrednji steber na celotnem prvenstvu dobro skrbel libero Jani Kovačič, ki je kazal konstantne predstave in bil med boljšimi Slovenci na turnirju.

Prosti igralci so v odbojki najmanj opazni in po krivici najbolj zapostavljeni, saj ne napadajo in dosegajo točk, a na njih stoji in pade sprejem moštva, ki je – ob servisu – ključni segment igre. Pravzaprav so liberi še najbolj vidni, kadar delajo napake, in 25-letni član ACH Volleyja, eden od dveh Primorcev v izbrani vrsti (ob korektorju Mitji Gaspariniju), jih dela redko. S svojo igro v Krakovu je razmeroma zadovoljen: »Na trenutke so bili tudi padci, toda generalno je bilo kar v redu.« Nanj je v petih dvobojih priletelo 80 žog s tekmečevih začetnih udarcev, privoščil si je sedem spodrsljajev (od tega štiri proti Bolgarom) in bil v povprečju skoraj 70-odstotno uspešen.

V oceni četrtfinalnega dvoboja prizna, da so bili Rusi boljši od Slovencev, ki tako niso ubranili predlanskega srebra iz Bolgarije. »Tekmeci so bili povsod po parketu, narekovali so ritem, mi pa smo bili preslabi, da bi jih lovili,« je bil jedrnat 186 cm visoki Kanalec, ki prihaja iz povsem odbojkarske družine, njegov starejši brat Andrej je bil dolga leta nepogrešljiv sprejemalec Salonita. »V primerjavi s tekmo s Poljsko je bila velika razlika v naši igri, a je bil tudi nasprotnik tokrat vrhunski v bloku, obrambi, pri servisu in sprejemu – v vseh prvinah je bil tako dober, da zanj nismo imeli rešitve. Z njim smo sicer igrali že v soboto in dokazali, da se z njim lahko kosamo, resda pa smo bili sami tedaj čvrstejši,« je pristavil Kovačič.

In se strinjal, da je bil eden od razlogov za poraz tudi prevelik zanos po spektakularni sredini zmagi nad gostitelji in svetovnimi prvaki Poljaki: »A kljub temu si ne moremo očitati, da si nismo želeli zmage in preboja v polfinale, z glavami smo bili v igri, morda pa telesno nismo bili dovolj močni.« Je torej uvrstitev med najboljši osem zasedb stare celine skladna z načrti izpred prvenstva? »Če upoštevamo vse, kar se je dogajalo v tem obdobju, je rezultat realen, sem pa prepričan, da smo sposobni še več. Vsaj polfinala!«

Iz dneva v dan prvenstvo na Poljskem sicer dokazuje, kako (vedno bolj) zgoščen je evropski kakovostni vrh, saj je bil – z redkimi izjemami – vsak sposoben premagati vsakogar. Tudi zato se je Jani Kovačič izognil napovedi o tem, kdo bo nasledil Francoze na šampionskem tronu, priznal pa, da mu je med drugimi reprezentancami najljubša Srbija s podajalcem Maksimom Buculjevićem, s katerim sta bila še v minuli klubski sezoni soigralca pri ACH Volleyju. Primorec bo ljubljanskemu kolektivu zvest tudi v novi sezoni: »Doslej v tej smeri nisem razmišljal, saj sem bil z mislimi povsem pri reprezentančnih obveznostih, že takoj po vrnitvi v domovino pa bo treba spet preklopiti na klubsko sceno. Upam, da bomo tudi v prihajajoči sezoni osvojili čim več lovorik.«

V reprezentančnem dresu je več kot dostojno nasledil legendarnega Sebastijana Škorca. Predlani si je v Sofiji minutažo še delil z Miho Plotom, ki se je medtem upokojil, zdaj vloga drugega libera v izbrani vrsti pripada komaj 19-letnemu velikemu upu Triglava Urbanu Tomanu. »On je slovenska prihodnost, zelo hiter, kakovosten, manjkajo pa mu še izkušnje. S kilometrino bo, verjamem, postal odličen prosti igralec,« se konkurence na svojem igralnem položaju veseli Kovačič.