Zakaj se je dobro redno gibati in ohranjati zdrav življenjski slog
Evropski teden športa je dobrodošla in v številnih pogledih pozitivna pobuda Evropske unije. O pojmu evropskega tedna športa si lahko vsak posameznik ustvari svojo predstavo in svoja pričakovanja; na to je težko vplivati. Gotovo pa imajo pobudniki akcije prav, pri čemer ni pomembno, ali želijo »dobiti« bolj zdrave Evropejce zaradi iskrene skrbi za prihodnost prebivalcev stare celine ali zaradi pritiska iz državnih zdravstvenih blagajn in zavarovalnic, ki plačujejo ceno za nezdrav življenjski slog celotne tako imenovane zahodne civilizacije, torej tudi Evrope.
Vsak se lahko hitro prepriča, kako lep, sproščujoč in poživljajoč je šport in kako veliko energije vbrizgnejo človeku redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana in na splošno zdrav življenjski slog.
Evropska unija je spoznala prvo celostno pobudo za šport leta 2007, ko je evropska komisija zbrala več meritev in uporabnih analiz na področju športa v najširšem kontekstu – od športa za vse in športa otrok do najbolj krute oblike športnega profesionalizma kot vrha piramide. Med cilji EU so bili krepitev družbene vloge športa, spodbujanje javnega zdravja s telesno dejavnostjo, spodbujanje prostovoljnih dejavnosti, izboljševanje gospodarske razsežnosti športa in svobodnega gibanja športnikov, boj proti dopingu in drugi.
Nagrada za dobro idejo
Evropska komisija je leta 2021 celo oblikovala dva programa za nagrajevanje inovativnih zamisli in pobud, ki jih v Evropi razvijejo posamezniki ali organizacije za spodbujanje športne in telesne dejavnosti: #BeActive in #BeInclusive. Programa spodbujata tudi k ustvarjanju občutka evropske identitete. Evropski parlament je istega leta sprejel resolucijo z naslovom Športna politika EU: ocena in možne poti naprej. Poslanci so v njej priporočili ukrepe, kot so večje financiranje množičnega športa, boljša zaščita otrok v športu in povečanje števila ur, namenjenih telesnim dejavnostim v šolah.
Institucionalni okvir na ravni EU je postavljen drzno in ambiciozno, tudi evropski teden športa se je vsaj delno spremenil v festival športa za vse, ki pritegne v akcijo veliko mladih. Toda pri tem se ne smemo ustaviti, številke so namreč neizprosne. Raziskava Eurobarometer je leta 2018 pokazala, da 59 odstotkov Evropejcev ne telovadi in se ne ukvarja s športom oziroma to počne le redko. Pri tem ne trpita le njihovo zdravje in dobro počutje, temveč tudi gospodarstvo, saj posledično nastopijo večji izdatki za zdravstveno nego in slabša zaposljivost.
Še več: leta 2010 smo imeli v EU 15 odstotkov debelih med odraslimi, več kot polovica prebivalcev je imela težave s prekomerno težo ali debelostjo. Deset let pozneje je bilo še slabše: predebelih je bilo 17 odstotkov odraslih, 55 odstotkov jih je bilo prekomerno težkih. Covid-19 je te številke dodatno poslabšal.
Začnimo z eno akcijo
Sporočilo je jasno: na voljo imamo vse za rekreacijo, »vsak dan« nekje vznikne nov poligon za vadbo, toda nič se ne bo premaknilo samo; spremembe moramo začeti uveljavljati pri sebi. Sistemska in institucionalna pomoč omogočata boljšo dostopnost do športa in celovito obravnavo vseh izzivov, tudi uravnotežene prehrane v športu. Toda premik v glavah lahko dosežemo le sami. Noben e-šport ne more nadomestiti konvencionalnega gibanja in vsaka telesna dejavnost v naravi ali doma je boljša od zasedênosti in brezciljnega prenajedanja.
Noben e-šport ne more nadomestiti konvencionalnega gibanja in vsaka telesna dejavnost v naravi ali doma je boljša od zasedênosti in brezciljnega prenajedanja.
Morda ni treba sprejeti dolgoročnih načrtov, ki jih je nato (pre)težko uresničiti. Morda zadostuje obisk ene od prireditev, ki se bodo zvrstile v Sloveniji v evropskem tednu športa, in začeti z enkratno organizirano in vodeno dejavnostjo. Vsak se lahko hitro prepriča, kako lep, sproščujoč in poživljajoč je šport in kako veliko energije vbrizgnejo človeku redna telesna dejavnost, uravnotežena prehrana in na splošno zdrav življenjski slog.
