Tiskane izdaje
Olimpijsko komite Slovenije (OKS) in še nekaj predstavnikov športnih zvez je napovedalo vlaganje dopolnil prek poslanskih skupin v državnem zboru, kjer bodo potrdili zakon o športu, ki bo nasledil sedaj veljavno zakonsko ureditev tega področja, ki je v veljavi od leta 1998. Tudi poslanec Matej Tonin je napovedal, da bo Nova Slovenija vložila nekaj dodatnih amandmajev "v dobrobit športa", pri tem je obljubil podporo pri sprejetju davčnih olajšav za šport. Dodal je, da je sedanja različica predloga zakona veliko boljša od tiste iz junija 2016.
Pri sofinanciranju iz državnega proračuna želijo po besedah ministrice Makovec Brenčičeve doseči čim širšo brezplačno uporabo športnih površin in povečati preglednost porabe javnih sredstev na lokalni in državni ravni. Novosti so tudi na področju strokovnega dela, pri pomoči športnikom in njihovi drugi karieri po končani športni poti, pri nadomestilih in odškodninah pri prestopih. Pri mladih do 15 leta in pri tistih, ki imajo nadomestila manjša od minimalne plače, se ne bo smelo zaračunavati prestopov.
"Želimo urediti posebnosti dela v športu in izenačiti šport invalidov z ostalimi. Povečujemo pooblastila inšpekcije, zakonsko se uvaja varuh športnikovih pravic, ki sicer že deluje in z Rožletom Prezljem že nekaj časa iščemo rešitve pri težavah. Skoraj polovica vseh društev pri nas je športnih, zato je pomembno, da je civilna športna sfera vključena v razdeljevanje sredstev tudi na lokalni ravni, obenem pa želimo čim prej, na začetku leta, razdeljevati sredstva," je na javni predstavitvi mnenj o predlogu zakona v državnem zboru navedla ministrica Maja Makovec Brenčič.
Predsednik OKS Bogdan Gabrovec je dejal, da OKS podpira predlog novega zakona, želijo pa, da se področja zdravstvenega varstva športnikov, strokovnega izpopolnjevanja ter zastopanja interesa civilne športne sfere na ravni države ter lokalnih skupnosti, ustrezno dodatno umestijo.
Gabrovec je tako pojasnil, za sedaj veljavni zakon zagotavlja izobraževanje, usposabljanje in izpopolnjevanje, novi pa z uvedbo neobveznih licenc omenjenih treh ravni izobraževanja ne bo zagotovil. "Prav tako se zmanjšujejo obseg preventivnih zdravstvenih pregledov športnikov in bomo do konca vztrajali, da sedanja raven ostane nespremenjena. Želimo, da od 15 članov strokovnega sveta sedem članov izbere OKS. Prav tako želimo zakonsko obvezo, da lokalne skupnosti skrbijo za lokalno športno združenje in šport nasploh," je Gabrovec nanizal nekaj točk, ki jih želi OKS v zadnjem delu sprejemanja zakona še uvesti.
Zdravnik Matej Zorko je prav tako opozoril, da zakon o zdravstvenem zavarovanju in varstvu ukinja zdravstvene preglede športnikov, "zato je nujno, da se to področje uredi". Iztok Čop je v imenu kluba slovenskih olimpijcev ocenil, da se z novim zakonom uvaja lažji prehod športnikov v običajno življenje. Podpredsednik OKS Janez Sodržnik je menil, da športna rekreacija v novem predlogu zakona ni urejena "dovolj kakovostno in celovito", zato so predlagali nekaj dopolnil.
Prezelj je predlagal, da se med tiste s prednostno uporabo športnih objektov doda tudi za izvajalce letnega program otrok in mladine, usmerjenih v kvalitetni šport, ter invalide. Petra Robnik je opozorila na razliko med poklicnim športnikom, pri tem je navedla hokejista Anžeta Kopitarja, in vrhunskim športnikom, kot je smučarski skakalec Peter Prevc, ter potrebo, da zakon ureja ne le pravic poklicnih nogometašev in drugih podobnih športnikov, ampak da velja za vse.
Dušan Gerlovič je opozoril na doping in sivo ekonomijo na področju "fitnes industrije", katere obseg na letni ravni ocenjujejo na okrog 200 milijonov evrov in je po njegovih besedah premalo kontrolirana. Hasan Ibrić pa je dejal, da bi morala država urediti vprašanje vodnikov, "saj denimo na reki Soči služijo tujci, mnogokrat brez ustreznega znanja in s tem ogrožajo življenja".
Jože Jenšterle iz Združenja športnih centrov Slovenije je navedel, da člani tega združenja upravljajo s 1300 objekti po državi, na katerih se odvija tri četrtine vseh športnih dejavnosti, zaposlenih je 1600 ljudi, z ostalimi ponudniki športnih dejavnosti pa 4500. "Za obnavljanje in vzdrževanje objektov občine, zavodi in drugi upravljavci športnih objektov letno namenijo po nekaterih ocenah 120 milijonov evrov. Toda ta segment je v zakonu zelo slabo zastopan in upam, da bomo to uspeli vsaj delno dopolniti," je menil Jenšterle.
Ob koncu razprave je predsednik Odbojkarske zveze Slovenije Metod Ropret dejal, da je nemogoče pričakovati, da bo zakon urejal vse, kar je potrebno v športu, "da pa prinaša številne pozitivne rešitve".
