Zaradi čudnega sistema ne gre brez kredita

Pri Kajakaški zvezi Slovenije si letos obetajo pet olimpijskih kvot, od tega štiri na bližajočem se slalomskem SP.

Objavljeno
07. september 2015 10.47
Peter Kauzer Tacen 10.5. 2014
Tanja Volarič, šport
Tanja Volarič, šport
Ljubljana – V zaostrenih denarnih razmerah bo za slalomiste na divjih vodah sila pomemben izplen na bližajočem se svetovnem prvenstvu v Londonu, ki bo imelo tako kar dvojno vrednost, saj bo obenem odgovorilo tudi na vprašanje, koliko tekmovalcev KZS bo imelo z iztekom leta zagotovljeno pot na OI 2016. Končna številka bi se morala ustaviti pri petih, zdaj je na seznamu le Špela Ponomarenko Janić z mirnih voda.

Za Kajakaško zvezo Slovenije (KZS) sta letos z vidika srednjeročnih načrtov pomembni prav obe SP, pri čemer je »mirnovodaško« naplavilo eno od dveh želenih kvot. »Toliko smo si jih zamislili lani, a se Joštu Zakrajšku sezona ni razpletala po načrtih, tako da je bilo realno pričakovati, da bo cilj dosegla le Špela,« pojasni direktor reprezentanc Andrej Jelenc, so pa zahteve precej večje pri slalomistih, saj bi bilo zanj kar nedopustno, da ne bi v vseh kategorijah potrdili mesta in si s tem tudi zagotovili mirne priprave v naslednjem letu. V nasprotnem bi se lov ponovil na spomladanskem evropskem prvenstvu, kar pa že iz izkušenj lahko tudi podre ritem tekmovalcev v pripravah na poletni vrhunec v Braziliji. »Glede na rezultate v svetovnem pokalu moramo priti do štirih mest v slalomu, sicer ne bomo zadovoljni. Imamo ekipo, ki to lahko doseže. Peter Kauzer je skupni zmagovalec pri kajakaših, kolajno ima tudi kanuist Benjamin Savšek, kajakašice se gibljejo med deseterico, ustalil se je dvojec,« pravi Jelenc, pri čemer bodo že za naslednje OI v Tokiu ostali brez dvojca, saj ga MOK na predlog mednarodne zveze umika s sporeda in odpira vrata kanuistkam. Uradno tega sicer še niso potrdili, a Jelenc pravi, da bo to zagotovo obveljalo.

Od lani so proračun skrčili za 15 odstotkov, vendar vsaj priprave članske reprezentance na SP niso trpele. Nekateri bodo do 15. t. m., ko se bo začelo prvenstvo na olimpijski progi v Lee Valleyju, na Otoku zbrali 17 dni treningov, drugi manj, saj so pri KZS odločitev prepustili tekmovalcem in njihovim trenerjem. Konec koncev imajo tako rekoč vsi z Londonom že izkušnje z lanskega svetovnega pokala, štirje tudi z OI (Eva Terčelj, Kauzer, Savšek, dvojec Luka Božič-Sašo Taljat). Glede na to, da se proračun KZS v veliki meri naslanja na sistemski dotok denarja iz Fundacije za šport, Olimpijskega komiteja Slovenije in Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, bo skupno število odličij v vseh disciplinah z največjih tekmovanj v letu 2015 na koncu v veliki meri vplivalo na to, koliko bodo prejeli. Po tej plati večjega padca ne pričakujejo, saj so bili v mlajših kategorijah in v spustu vnovič razpoloženi zelo »plenilsko«, manj uspešni so bili letos pri mlajših kategorijah slalomistov, četudi je Niko Testen nedavno osvojil evropsko lovoriko na mladinskem prvenstvu stare celine.

»Seveda pa ne moremo vedeti, ali ne bo spet prišlo do kakšnih sprememb, kot se je zgodilo pri OKS, potem ko so spremenili kategorizacijo športov in prvi razred s prejšnjih 15 razširili na 27. Denar se je tako razdelil med več zvez, zaradi tega smo za priprave na OI prejeli 20 tisoč evrov manj, kar je za nas zelo veliko. Pokrovitelje pa je zdaj še toliko težje iskati. A nekako za zdaj uspevamo, več je manjših in seveda ne podpisujemo pogodb za 50 tisoč na sezono, ampak za dva, tri tisoč,« Jelenc priznava, da se je zmanjšal tudi znesek, ki jim ga namenja eden od njihovih največjih pokroviteljev HSE, saj je imelo podjetje dovolj svojih težav. Prav zaradi ostrih razmer pri nabiranju denarja na trgu so še toliko bolj zavzeto pristopili k sanaciji primanjkljaja, ki jim že nekaj časa dela luknjo v blagajni zavoljo organizacije nekaterih mednarodnih tekem v Sloveniji, med drugim slaloma za svetovni pokal v Tacnu. Gre za slabih 100 tisoč evrov, za katere zdaj sproti odvajajo denar, najraje pa bi se znebili kredita, ki se kot jara kača vleče iz sezone v sezono. »Prvič smo ga vzeli novembra, da smo lahko izpeljali zimske priprave v tujini. Težava je, ker ministrstvo nameni denar šele, ko izstavimo račune, torej z zamikom. In tako vsako leto jemljemo kredit in ga do jeseni poplačamo,« pojasni Jelenc, ki se zaveda, da bodo v prihodnje morali spremeniti precej stvari, prve bi znale priti na spored že v tej jeseni.