Recept znan: šteje le zmaga proti Hrvatom

Slovenski rokometni reprezentant David Špiler je vzrok za poraz našel v pomanjkanju zbranosti in premehki obrambi.

Objavljeno
17. januar 2012 10.04
Peter Zalokar, Delov poročevalec iz Vršca
Peter Zalokar, Delov poročevalec iz Vršca

Vršac – David Špiler bi moral biti z 29 leti in bogatimi izkušnjami ob Urošu Zormanu in Gorazdu Škofu eden tistih, ki bi moral preprečiti, da bi Slovenci »zbezljali« in izgubili dobljeno tekmo. Ni mu uspelo. Bil je celo tragični junak tekme, potem ko sta mu sodnika minuto in pol pred koncem dosodila korake in preprečila nasprotni napad za izenačenje...

Kako ste lahko dovolili, da so Norvežani prišli do zmage po tako visokem zaostanku v drugem polčasu?

Pokopala nas je zbranost pri zaključnih strelih. Tudi v obrambi nismo bili dovolj agresivni. Neverjetno, kako smo izgubili tekmo. Kot kolektiv nismo odigrali kakovostno, predvsem v obrambi.

Začetek je bil zares obupen, kaj vam je pristriglo krila?

Začeli smo povsem iz tira. Toliko časa smo se pripravljali samo na to tekmo, pa potem naredili toliko začetniških napak. Točno smo vedeli, kaj nas čaka, vse smo vedeli o Norvežanih, pa pogoreli na zrelostnem izpitu. Res, neverjetno.

Drugega zasuka niste zmogli.

V prvem polčasu nam je pomagal Gorazd Škof, ki je branil odlično in nam omogočil, da smo se vrnili v igro. V drugem delu pa je tudi on skupaj z nami ugasnil in ni nam bilo več rešitve. No, Gorazd ni čisto nič kriv, da ne bo pomote. Pustili smo ga na cedilu s premehko obrambo.

Ste plačali davek neizkušenosti, saj je kar nekaj igralcev prvič nastopilo na velikem tekmovanju?

Zagotovo sta bili med razlogi tudi živčnost in neizkušenost. A v tem nočem iskati opravičila. Norveško bi preprosto morali premagati. Izkušeni ali neizkušeni, utrujeni ali neutrujeni... Nimamo opravičila.

Je bil vzrok za drugi padec predvsem v glavah?

V glavah, rokah, nogah. Povsod. Oscilacij je bilo preveliko, prav tako začetniških napak. Morda nas je pokopala prevelika želja. Borili smo se, tukaj si nimamo česa očitati. Ostalo lahko takoj pozabimo.

Kako ste doživeli krivico ob dosojenih korakih v enem od najpomembnejših trenutkov?

Sodnik mi je vse povedal, ko sem mu rekel, da je storil napako in da ga je lahko sram. Samo pogledal je v tla.

Kako naprej po tako bolečem udarcu? Zdaj so na vrsti Hrvati, pa Islandci...

Jutri (danes, op. p.) imamo prost dan, da zberemo misli in se kar najbolje pripravimo za naprej. Moramo dvigniti glave, se osredotočiti na naš cilj. Hrvati in Islandci so boljši od Norvežanov. Če jih želimo premagati, moramo odigrati bistveno bolje. Drugega nam ne preostane. Če želimo v drugi krog, bomo morali marsikaj spremeniti.

Hrvate zelo dobro poznate, lahko boste tudi svetovali selektorju Borisu Deniču. Je lahko v tem prednost?

Hrvate res dobro poznam. In zato vem, da so zelo dobri. Če bomo izboljšali obrambo in dobro odigrali nasprotne napade, lahko upamo tudi na uspeh. Moramo zmagati.

Tudi morebitni poraz proti Hrvatom morda še ne bi bil usoden, če bi za konec ugnali Islandijo in bi se drugi izidi dobro izšli, mar ne?

Ne delam takšnih računic. Hrvate moramo enostavno premagati.