Zorman: Rod playstationa še ni zamudil vlaka

Beograd – Uroš Zorman je na EP odšel kot slovenski alfa in omega na igrišču in po sedmih tekmah je njegov status trdnejši. V tekmi za 5. mesto je na igrišču preživel največ med vsemi (52:37), čeprav je naš najstarejši igralec v polju. Mladci ga bodo prej ali slej izzvali, a se bodo morali prej od njega »nalesti« več športne drznosti in zmagovite miselnosti.

Končno 6. mesto in »umetniški vtis« v Srbiji sta lepša kot pogled na izkupiček dveh zmag in petih porazov. Makedoncem ste se kot drugim tekmecem dobro postavili po robu, kar pa ni bilo dovolj za zmago. Kaj je šlo po zlu?

Prvi polčas smo začeli s strahom in živčnostjo. Tako kot proti Norveški se je pokazalo, da smo »mlada« ekipa, ki še ne deluje najbolje pod pritiskom. V 2. polčasu smo začutili, da bi lahko zmagali, imeli smo priložnost, da bi izsilili podaljšek, a so se, žal, nekoliko zatresle roke.

Iz rok ste izpustili svojo usodo v boju za olimpijske kvalifikacije, ki si jih je – roko na srce – z le dvema zmagama težko nadejati. Kaj dobrega slovenska reprezentanca odnaša s tega turnirja?

Napredek v igri je očiten, 6. mesto je velik uspeh za to reprezentanco. Domov odhajamo dvignjenih glav, ponosen sem na ekipo. Kdo bi si na začetku mislil, da bomo EP končali šele v Beogradu. Igrali smo sodoben rokomet, od tu moramo iti naprej. Z doseženim se ne smemo zadovoljiti. Vsak pri sebi mora razčistiti nekatere stvari. Če bomo, je pred nami lepa prihodnost, saj imamo pravo kemijo, potrebno za nadaljevanje te zgodbe.

Bo za vrhunske dosežke potrebno le nadaljevati na začrtani poti ali bo treba nadgraditi to ekipo – strelec z razdalje ji ta čas brez dvoma manjka?

Smo dobri, nismo pa še vrhunski. To ekipo moramo nadgraditi. Manjkala sta nam Bilbija in Natek, ki bi nam s strelom od daleč odpirala nove taktične možnosti. Izgubljali smo zaradi zapravljenih izdelanih priložnosti, ne ker si jih ne bi znali pripraviti. Vsak mora stopiti korak naprej, o reprezentanci razmišljati tudi v klubu.

Je na obzorju vaš naravni naslednik?

V Sloveniji resda ni veliko vrhunskih igralcev, a na mestu srednjega zunanjega je dovolj kakovosti. Za menoj prihajajo Skube, Bezjak in Bombač, ki že pritiskajo in bodo prej ali slej prevzeli vajeti slovenske igre.

Pa so dovolj kakovostni tako taktično in tehnično kot značajsko? Imajo v sebi kanček športne predrznosti a la Zorman?

Morda je bolje, da je nimajo, saj jih bodo drugače imeli mediji vseskozi v zobeh. Vseeno pa bodo morali pridobiti nekaj več pozitivne drznosti. Daleč od tega, da ne bi bili primerni, so na pravi poti.

Mladi, o katerih govorite, so Skube (dopolnil bo 25 let), Bezjak (26), Dolenec (24), Bombač pa (23). Pri tej starosti ste vi, Brumen, Natek in še kdo imeli za pasom evropske naslove in kolajne. Je novi rod ujel pravi vlak za skok med elito?

Bil sem zraven že pri 19 letih, a moj rod je bil drugačen. Bili smo otroci ulice, zdaj prihaja generacija playstationa, ki nima naše nekdanje miselnosti. Mi smo na vsako prvenstvo šli, da bi tam nekaj vzeli. Zdaj prevladuje miselnost, če bo, bo, če ne bo, nič hudega. Omenjeni igralci še niso zamudili vlaka, saj zdaj vsi pozneje dozorevajo, spremeniti pa bodo morali miselnost.

Upate, da bo Srbija evropski prvak?

Bilo bi lepo, če bi bila Srbija prvak, a se, če sem iskren, ne zanašam na rezultate drugih. Jaz sem svoj finale že odigral in ga izgubil. OI je za vsakega igralca vrhunec kariere. Slovenski rokomet pa bi London 2012 popeljal iz povprečnosti. Po letu 2004 je sledil zaton, zdaj smo spet na zemljevidu.