Kako do 2 milijonov letno za štadion?

Ukrajina, ena izmed dveh gostiteljic nedavnega nogometnega EP, je v modernizacijo vložila enajst milijard evrov.

Objavljeno
02. julij 2012 15.29
Jernej Suhadolnik
Jernej Suhadolnik
Kijev – Sinoči so potegnili črto pod eurom 2012 tudi Ukrajinci, ki so upravičeno ponosni na uspešno izvedbo turnirja. Podobno kot Poljska je tudi druga država prirediteljica izkoristila prvenstvo za vsesplošno modernizacijo infrastrukture, prek katere želi v prihodnjih letih dvigniti življenjski standard 46-milijonske skupnosti.

Prvi mož UEFA Michel Platini je ob decembrskem obisku Ukrajine delno zmajeval z glavo, češ da država ne premore dovolj hotelov in prenočitvenih kapacitet za organizacijo takšnega turnirja, kot je evropsko prvenstvo v nogometu. Tedaj je imel prav, toda odtlej so zagledali luč sveta številni visoki objekti z napisi znanih multinacionalk, kot so Marriott, Sheraton, Holiday Inn, Crowne Plaza, Sofitel, Fairmont, Ramada Encore in druge. V zadnjih treh letih je v Ukrajini zraslo 70 hotelov, nekaj so jih, denimo, odprli celo med eurom, nekaj jih bodo do konca leta. Poglavje zase so bile visoke cene nočitev v času turnirja (že ta konec tedna bodo nižje za 60 do 80 odstotkov), navijači pa so imeli resda na voljo tudi številne hostle, apartmaje in najcenejše kampe.

Razbohotena gradnja hotelov, ki so jo financirali zasebni vlagatelji, je le del vsesplošne modernizacije države, v katero je tudi ukrajinska vlada vložila 11 milijard evrov. Zgradili so več tisoč kilometrov avtocest – na nekaterih še brnijo stroji –, postavili pet novih letališč, po prenovljenih železniških tirih pa vozijo najsodobnejši Hyundaijevi vlaki, ki povezujejo mesta gostitelje evropskega prvenstva. Razdalje so namreč kar velike: Lvov na zahodu države in Donjeck na vzhodu loči kar 1175 km, razdalje od metropole Kijeva pa so naslednje: Harkov 480 km, Lvov 540 km, Donjeck 700 km. Četudi je v mestnih središčih še možno videti tradicionalne in ostarele »maršrutke«, pa na cestah kraljujejo novi avtobusi, trolejbusi in tramvaji.

Gre za veliko in pomembno infrastrukturno pridobitev, ki je bila nujna: če je še leta 2001 ukrajinsko mejo prečkalo 9,2 milijona potnikov, je številka v desetih letih narasla na 21,5 milijona. Zanimivo, ukrajinski gradbeni sektor je kljub tem projektom lani izgubil na borzi 37 odstotkov tržne vrednosti. Druga značilnost projektov naj bi bili tudi vnaprej znani rezultati javnih razpisov. »Donosne pogodbe so dobila velika podjetja, manjša niso imela možnosti,« je denimo potarnal Aivaras Abramavičius iz kijevskega podjetja East Capital. Treba je dodati, da so v Donjecku na svoj račun prišla tudi manjša, pogosto družinska gradbena podjetja.

Mnogi so bili kritični do domnevno odvečnega trošenja proračunskega denarja, toda vlada se z njimi ne strinja. »Država je tako ali tako nujno potrebovala tovrstno prenovo, na srečo jo je euro le pospešil. Gradbena dela, ki običajno terjajo najmanj deset ali petnajst let, smo končali v štirih letih. To je res hitro,« je prepričan Boris Kolesnikov, ukrajinski minister za infrastrukturo, tudi lastnik hokejskega kluba Donbass iz Donjecka. Tudi neodvisni analitiki so prepričani, da bo euro prinesel Ukrajincem tako kratkoročne kot dolgoročne koristi. Gospodarstvo ima šele zdaj na voljo ustrezne prometne povezave, turistični sektor prej ni mogel zaživeti, tudi štadioni in spremljajoča nogometna infrastruktura ponujajo šele zdaj vrhunske razmere za razvoj mladih nogometašev. Težave z rentabilnostjo objekta bo imel le Lvov, ki ga ni na seznamu mest v nogometni ligi prvakov (Metalist iz Harkova je dovolj bogat) – stroški letnega vzdrževanja Arene v Lvovu znašajo 2 milijona evrov, zato bodo štadion tržili tudi za koncerte, plesne spektakle in celo poroke.

Lvov je med največjimi dobičkarji eura 2012, približno 400.000 navijačev je pustilo v mestu 50 milijonov evrov, toliko kot v veliko večjem Donjecku, kjer so navijači popili 42.000 litrov piva. V Donjecku so že opravili analizo: od 11. do 27. junija so zabeležili 63.785 nočitev, tamkajšnji hoteli so bili zasedeni 98-odstotno, podobno pa je bilo tudi v preostalih treh ukrajinskih mestih.

Učinki 11 milijard evrov državnega vložka in dodatnih zasebnih investicij bodo vidni že letos – ukrajinski BDP bo na ta račun zrasel za 0,3 odstotne točke (rast BDP bo do 3-odstotna), podobno bo v prihodnjih letih, ko računajo na porast trgovine in turizma. Tuji obiskovalci naj bi v času turnirja pustili v državi 700 milijonov evrov. Država je tako navdušena nad eurom, da bo vložila kandidaturo za organizacijo poletnih olimpijskih iger leta 2022, ko naj bi imel še večjo besedo zasebni kapital.