Tiskane izdaje
Prvič v zgodovini bodo na evropskem prvenstvu nastopile tri selekcije iz Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske. To so Anglija, Wales in Severna Irska, zraven pa je tudi Irska. Med državami z britanskega otočja je bila v kvalifikacijah za EP neuspešna le Škotska. V preteklosti sta bili na euru največ dve britanski državi hkrati.
Na Otoku se v zadnjih tednih šalijo, da je toliko Britancev v Francijo nazadnje prišlo ob izkrcanju v Normandiji med drugo svetovno vojno leta 1944. Dosedanji rekord so britanske države imele na EP 1992 in 1996 z dvema predstavnicama (Anglija in Škotska), a kar šestkrat na euru ni bilo niti ene, nazadnje leta 2008 v Avstriji in Švici. Pri tem je treba upoštevati, da je letos prvič na EP kar 24 reprezentanc. Najuspešnejšo bero so sicer imele na svetovnem prvenstvu leta 1958, saj so nastopile vse štiri selekcije Združenega kraljestva – Anglija, Škotska, Wales in Severna Irska.
Še nobena med njimi nima evropskega naslova. Anglija je celo edina evropska država, ki je osvojila svetovno prvenstvo (1966), a nikoli evropskega. V Franciji se bosta Anglija in Wales pomerila že v skupinskem delu, kar bo eden od vrhuncev uvodnega dela tekmovanja. Anglija je blestela v kvalifikacijah z desetimi zmagami na prav toliko tekmah (v njeni skupini je bila tudi Slovenija). Nobeno presenečenje ni niti valižanska uvrstitev na EP z najdražjim nogometašem na svetu Garethom Balom. Še najbolj je presenetila Severna Irska.
Z britanskimi selekcijami je povezanih kup posebnosti. Anglija je edina reprezentanca na EP, ki ima vseh 23 nogometašev iz domačega prvenstva. A hkrati je v angleški ligi le 34 odstotkov domačih nogometašev, kar je najmanj med petimi najboljšimi evropskimi ligami (angleška, španska, nemška, italijanska, francoska). Povsem obratno je s selekcijami Walesa, Severne Irske in Irske, saj nimajo niti enega reprezentanta iz domačega prvenstva. Resda je Swansea iz Walesa, toda ta klub je del angleške lige. Reprezentanca Severne Irske ima, denimo, 23 nogometašev iz 22 različnih klubov. Hkrati je jasno, da se Valižani, Severni Irci in Irci v angleški ligi počutijo kot doma in jih težko mečemo v isti koš kot nogometaše iz Francije, Španije, Brazilije, Italije …
Kljub temu bo imela angleška liga na evropskem prvenstvu največ svojih predstavnikov. Kar 25 odstotkov vseh nogometašev iz EP si kruh služi v prvih štirih kategorijah angleškega državnega prvenstva. Največ jih je iz elitne »premier league«, kar 103 igralci. V celoti ima 18 od 24 reprezentanc na euru vsaj enega nogometaša iz angleške lige.
Z drugačnimi problemi se ukvarjajo na Irskem. Tamkajšnja javnost se pritožuje, da je v reprezentanci preveč nogometašev, ki niso rojeni na Irskem. Takšnih je osem, več jih ima le Wales (devet). Jonathan Walters, Ciaran Clark, Cyrus Christie in Richard Keogh so se rodili v Angliji, Shane Duffy in James McClean na Severnem Irskem, Aiden McGeady in James McCarthy na Škotskem. Severna Irska ima na tujem rojenih šest igralcev, Anglija le enega – Raheema Sterlinga z Jamajke.
Brata Xhaka v različnih reprezentancah
Enako število »tujcev« kot Irska ima tudi Albanija, od tega je šest albanskih reprezentantov rojenih v Švici. Poseben primer sta brata Taulant in Granit Xhaka. Prvi igra za Albanijo, drugi za Švico (na spodnji sliki), obe državi sta pristali v skupini A. Turčija in Portugalska imata na tujem rojenih sedem nogometašev. Pri Turkih prednjačijo igralci iz Nemčije, pri Portugalcih pa Brazilci. Najbolj znan primer je Pepe. Branilci naslova Španci imajo Thiaga Alcantaro (rodil se je brazilskim staršem v Italiji), Nemci pa Lukasa Podolskega iz Poljske.
Na evropskem prvenstvu bo skupaj 12 nogometašev, ki so se rodili v Afriki, ter šest iz Severne in Južne Amerike. Reprezentance z zgolj doma rojenimi nogometaši so Slovaška, Češka, Romunija, Rusija in Islandija. Ob tej temi se je oglasil nekdanji irski reprezentant in selektor Mick McCarthy. Prepričan je, da Irski mediji pretiravajo. »Tudi jaz sem Irec, rojen v Angliji, toda vedno sem bil Irec. Vsak Irec, ki se preseli v tujino in ima otroke, bi takoj podpisal, da njegov sin ali hčerka nastopa za irsko reprezentanco, čeprav ni rojen doma,« je rekel. »Opazil sem, da mediji pišejo o tem, ko reprezentanci ne gre dobro. Toda kadar Irska zmaguje, se nihče ne sprašuje, koliko njenih nogometašev je rojenih v tujini.«
