Ronaldov govor je Portugalcem vlil novo samozavest

Pariz – Sovraštvo do tujcev je v Evropi v zastrašujočem porastu, toda v finalu evropskega prvenstva sta se pomerili Francija z desetimi priseljenimi nogometaši in Portugalska z enajstimi. Priseljenca sta tudi oba največja junaka portugalskega uspeha – Eder in Pepe.

Po zadnjem sodnikovem žvižgu so kamere lovile Cristiana Ronalda, največjega zvezdnika prvenstva in portugalske reprezentance, a kljub temu je imela Portugalska dva druga junaka. Iz vidika celotnega prvenstva je bil najboljši Pepe, v finalu je bil z edinim golom odločilen Eder. Čeprav sta zaznamovala evropsko prvenstvo, ne eden ne drugi nista rojena v Evropi, niti nimata evropskih staršev. Pepe je čistokrvni Brazilec, rojen ob čudovitih plažah Maceie na vzhodu največje južnoameriške države, Eder pa je na svet prišel v Gvineji Bissau na skrajnem zahodu Afrike, nekdanji portugalski koloniji. Ampak nihče na Portugalskem se danes ne pritožuje, da sta v reprezentanci ukradla mesto domačim fantom in namesto njih slavila evropski naslov.

Ponovno je blestel čudežni deček Renato Sanches, a portugalski strateg Fernando Santos je pošteno presenetil z njegovo menjavo. Prvič zato, ker je najstnik pred tem znova razkazoval svoj neusahljiv talent, in drugič, ker je Santos namesto vezista v igro poslal napadalca Ederja. Tvegana poteza, toda očitno je vedel zakaj, saj je odločilni gol zabil prav napadalec afriškega porekla. »Preden sem šel v igro, mi je Ronaldo rekel, da bom zabil zmagoviti gol,« je razkril Eder.

Mnogi kritiki znova zlivajo gnojnico nad Ronalda, češ da je Portugalska do lovorike prišla brez njegove pomoči in da je nezasluženo v središču pozornosti. Toda moštveni uspeh niso samo goli in lepe poteze na igrišču, kvečjemu so zgolj posledica močne ekipne povezanosti. »Cristiano je bil izjemen skozi celotno prvenstvo. Predstavljal je zgled za vse nas. V garderobi je bil zelo močan in pomagal drugim fantom. To je prava definicija kolektivnega duha,« je rekel selektor Santos. In prav to je bilo opazno v zadnjih trenutkih finala, ko je Ronaldo kot trener poveljeval soigralcem. »Ob polčasu je imel Ronaldo sijajen govor. Vlil nam je novo samozavest in rekel: 'Poslušajte, prepričan sem, da bomo zmagali, le ostati moramo povezani in se boriti do konca',« je dogajanje iz portugalske garderobe razkril branilec Cedric Soares.

Podrobna analiza razkrije, da prihod Ederja na igrišče ni bil slučajen. Nogometaši so bili utrujeni, zato so Portugalci tedaj uporabili močnega in skočnega napadalca. Pri golu je uporabil vso svojo silo. Najprej si je s hrbta sklatil branilca Laurenta Koscielnyja in nato sprožil natančen strel za evropski naslov. Santos je tako z Ederjem postavil zadnji kamenček v popoln mozaik trenerske umetnine. Pred tem je edino veliko lovoriko slavil leta 1999 v portugalskem prvenstvu kot trener Porta, njegov glavni igralec pa je bil Slovenec Zlatko Zahović.

A kdo sploh je Eder? V resnici je precej anonimen 28-letni napadalec, pod tem imenom pa je bolj znan italijanski nogometaš Eder. Portugalski Eder je do nedeljskega večera za državno reprezentanco zabil vsega štiri gole. Kruh si služi pri Lillu, pred tem je igral za Tourizense, Academico, Brago in Swansea, Torej za nič kaj prida zveneče klube.

Da zlata žoga za najboljšega nogometaša pripada Cristianu Ronaldu, je prepričan francoski osmoljenec Antoine Griezmann, toda najpomembnejši portugalski igralec na evropskem prvenstvu je bil Pepe. Branilec madridskega Reala je zaigral na šestih tekmah, zaradi poškodbe je izpustil le polfinalno partijo. V sodnikovem dodatku rednega dela finala je sicer nasedel na finto Andre-Pierra Gignaca, toda Portugalsko je rešil okvir vrat.

Po portugalski zmagi je na spletnih socialnih omrežjih v pižami in z navijaškim šalom paradiral tudi portugalski strateg Jose Mourinho. Toda za svoje veselje se mora v veliki meri zahvaliti Pepeju, potem ko je tega nogometaša že odpisal in posadil na rezervno klop. Kot trener Reala je v ospredje raje porinil mladega Francoza Raphaëla Varana (na EP je bil poškodovan), toda Pepe je Mourinhu zameril predvsem poniževalen odnos, saj je Mourinho trdil, da se je Pepejev čas iztekel. A kakšna zmota! Pepe je šele po Mourinhovem odhodu zaigral najboljše v karieri. S pomočjo naslednjega Realovega trenerja Carla Ancelottija je uspel ukrotiti prekomerno agresivnost, zato so njegovi grobi prekrški živi zgolj na starih posnetkih. Zdaj mora v predal pospraviti še svojo neokusno hlinjenje poškodb, pa bo Pepe postal prav simpatičen fant!