Tiskane izdaje
Prejšnji teden sta praznovala rojstna dneva Zinedine Zidane (44) in Lionel Messi (29). Prvi je tekmece preigraval nekoč, slednji jih še dandanes, oba sta spremenila najbolj priljubljeno igro z žogo. Kako dobrodošli za nogomet so driblerji, ki lahko v kateremkoli trenutku tekme opravijo s čuvajem v slogu velemojstrov z 2800 in več ratinškimi točkami, vam pove vsak nadobudni fantič. Nobene tekme ne dobiš brez vratarja in branilcev, a majice navijačev krasijo predvsem številke driblerjev in ostrostrelcev.
Novinarji, ki spremljajo euro – največ jih prihaja iz Evrope, ogromno pa tudi iz Azije –, so v nedeljo zvečer med drugimi omenjali tudi Zidana in Messija, tedaj seveda niso vedeli, da bo slednji postal največji osmoljenec v zgodovini nogometnih turnirjev. Navzoči na euru 2016 smo namreč skoraj pozabili, da je možno dosegati gole tudi s preigravanji. Po tem se je prebudil Eden Hazard, ki je navijačem, stroki in medijem naposled ponudil nekaj več in hitro obudil spomine na nekdanje mojstre à la Maradona, Romario, Baggio, Prosinečki, Ronaldinho, Ronaldo in druge primerke vrste, ki izginja. Tudi prulski dribler Sebastijan Cimerotić bi v drugačnem okolju, kot ga je obkrožalo, in z drugačno miselnostjo lahko opozoril nase največje klube, tako pa je ostal zapisan predvsem v srcih ljubljanskih navijačev.
Reprezentance so si pripisale večino uspehov z optimalno taktično pripravo na tekmeca, z onemogočanjem igre in dvema ali tremi ekstremno hitrimi nogometaši. Ti lahko najbolje kaznujejo izgubljeno žogo zasedbe, ki poskuša igrati napadalno. V klubih ni prav nič drugače – trend narekujeta Atletico Madrid in Leicester. V tekmi Portugalske s Hrvaško je pristal v bunkerju celo sloviti Cristiano Ronaldo, eden redkih, ki lahko miže dobi dvoboj »ena na ena« s katerimkoli branilcem na svetu.
Posledično je seveda težko pričakovati, da bi na euru 2016 pogosto videli nadpovprečno veliko golov. Razpad sistema pri Madžarski je bil potihem pričakovan, kot je bilo tudi pričakovano, da bo nemški stroj prej ali slej zaigral v višji prestavi; ne nazadnje ima selektor Jogi Löw ob sebi večino Nezemljanov, ki v Belo Horizonteju in drugih brazilskih mestih zbujajo večje strahospoštovanje kot skupaj Pele, Ronaldo in Neymar.
Pomanjkanje driblerjev na igrišču časovno sovpada z vse večjim številom driblerjev ob njem. Dandanes namreč vse pogosteje preigravajo za zeleno mizo. Tam niso pomembni mojstri nogometne žoge. Aktualne izzive predstavljajo vprašanja, kot so kako bi iz lige prvakov iztisnili klube iz manjših držav, kako bi našli luknje v zakonu pri podpisovanju pogodb z mladoletnimi igralci, kako bi najlažje delili ustrezne potne liste nogometašem iz drugih političnih organizacij, ... To igro so sprejeli tudi navijači, ki želijo gledati predvsem driblerje, četudi bodo do njih prišli s preigravanjem v pisarnah.
