Tiskane izdaje
Saint Denis – Bo Francija še tretjič unovčila organizacijo velikega turnirja, potem ko je že obogatila svojo vitrino z lovorikama na euru 1984 in mundialu 1998? Drevišnji krst šampionata z Romunijo ne bo odgovoril na to vprašanje, gotovo pa bo podal oceno o vrednosti sanjskega moštva, ki ga ima na voljo selektor Didier Deschamps.
Na prvi pogled resda ni možno potegniti vzporednice med šampionskim rodom Francije, ki je leta 1998 sklatil s svetovnega vrha Brazilce, dve leti pozneje v sosednjem Beneluksu pa z nogometnega Mont Blanca še Nemce. Tedaj so namreč navduševali navijače velemojstri à la Zinedine Zidane, morda najboljši francoski nogometaš doslej, Youri Djorkaeff, pozneje tudi Thierry Henry in David Trezeguet, danes med »trikolori« vendarle ni zvezde tako visoke ravni. Toda podroben pogled v reprezentanco, ki jo ima letos na voljo Deschamps – duša in srce tedanjega šampionskega moštva '98 in '00 –, razkriva prav nasprotno.
Antoine Griezmann je še eden v nizu fantastičnih napadalcev, ki jih je proizvedel Atletico v obdobju trenerja Diega Simeoneja. Griezmann resda ni podoben prejšnjim »centerforjem«, kot so bili Agüero, Falcao, Diego Costa ali Mandžukić, toda njegov slog igre in teka je morda še najbližji popolnemu. Griezmann je dobro znan tudi Slovencem, ki so stiskali pesti zanj in za Jana Oblaka tudi na zadnjo majsko soboto v Milanu. Manj znana sta telesno grajena atleta iz angleške premier league, Dimitri Payet in N'Golo Kante. Prvi je bil eno od odkritij angleške sezone, v Londonu mu niso zaman podelili naziva nogometaš sezone v majici West Hama. Zanimivo, Payet, ki se je rodil na francoskem čezmorskem ozemlju Reunion, je debitiral v reprezentanci 9. oktobra 2010 prav proti Romuniji. Mimogrede: če bi imel Bilićev klub več sreče s sodniki, bi gotovo segel pod vrh in se prebil v ligo prvakov. Še močneje je opozoril nase Kante, saj je bil del največje senzacije v zgodovini športa, potem ko je bil eden od najboljših igralcev prvaka Leicestra. Če omenjenim dodamo Blaiseja Matuidija, ki je eden najboljših v majici PSG, in Paula Pogbaja, čigar selitev iz Juventusa v Real Madrid za 120 milijonov € zahteva prav Zidane, bržčas povemo dovolj. Francija ima na voljo atletsko moštvo, s katerim se bodo lahko merili le redki.
»Tekma z Romunijo ne bo odločilna, vsekakor pa je zelo pomembna, saj bi lahko določila smer, v katero bo plula naša ladja na turnirju. Popolnoma zaupam svojim igralcem,« je zatrdil Deschamps, ki velja za enega najbolj modrih in taktično usposobljenih trenerjev v Evropi. Francozi so na mundialu v Braziliji nakazali, da bo treba z njimi v prihodnje resno računati, poznejšim prvakom Nemcem so se zoperstavili bolje kot nato Brazilci, morda je prav letos vnovič napočil njihov čas.
Gostitelji eura 2016 uspešno igrajo pred svojimi navijači, zato gotovo veljajo za favorite turnirja, ne le današnje uverture v šampionat. Nocoj bo zanimivo spremljati, kako uspešno bodo iskali pot do romunskih vrat njihovi udarni napadalci, saj Romunija premore boljšo obrambo od Alama. V kvalifikacijah za evropsko prvenstvo so Romuni prejeli le dva gola, najmanj med vsemi v Evropi! V čvrsti postavitvi 4-2-3-1 vseskozi igra »za žogo« najmanj šest nogometašev, kar predstavlja velik izziv tudi za najboljše na svetu.
Bržčas bo razplet tekme odvisen tudi od doslednega spoštovanja posodobljenih sodniških pravil, ki jih bo poskušal uveljaviti Madžar Viktor Kassai, na tribuni pa ga bo nadzoroval Pierluigi Collina. Uvodno tekmo 15. evropskega prvenstva bi namreč lahko zaznamovali številni dvoboji ena na ena, ostri štarti in zavlačevanja igre.
