Fantje ne smejo začeti iskati logičnih razlag za niz zmag

Istanbul – Največji trenerjev dosežek je, da njegovi košarkarji začnejo igrati za ime države na prsih in ne za priimek na hrbtni strani dresa. To imenitno uspeva Igorju Kokoškovu, čeprav je daleč od starega reka, da mora biti selektor renčav alfa samec, da lahko obvlada ducat sebičnih »pasjih sinov« v reprezentanci. Tudi mirna strokovna beseda lepo mesto najde.

Strateg slovenske izbrane vrste se je po spektaklu z Latvijo počutil, kot da mu bo razneslo prsni koš, poskušal pa je ohraniti hladno glavo za pripravo na polfinale. Od »uniforme in maske« se bo ločil šele v nedeljo. »Zavedamo se, da v izločilnem delu EP ni prostora za napake. Jedro moštva začnejo načenjati breme pričakovanj in čustva, ampak pred dvobojem z Latvijci smo se dogovorili, da ne bomo ničesar pustili v hotelu. In tako bo tudi proti Španiji,« zagotavlja 46-letni Srb, rojen v Banatskem Brestovcu, ki od leta 1999 dela v ZDA in ima sedem let ameriško državljanstvo. A kot sam pravi, je v času eurobasketa največji Slovenec.

Čeprav je na prejšnjih treh EP vodil Gruzijo, je letošnje prvenstvo tudi zanj nekaj novega. Šele drugič okuša izločilne boje, pred dvema letoma je njegovo moštvo obtičalo na prvi oviri – Litvi. »Tekme so zelo zahtevne, zato se počutim kot med končnico lige NBA. Nenehno se moramo prilagajati in iskati nove rešitve. Latvija ima izjemnega Kristapsa Porzingisa, 221 cm visokega in spretnega košarkarja s tako dolgima rokama, da se lahko dotakne stropa v dvorani, zato mu je težko najti spremljevalca. Tudi brata Gasol sta visoka in rada mečeta za tri točke, a sta vendarle drugačnega kova. Kdo naj ju pokriva? Robusten in manj gibljiv center ali dovolj hitri krilni center, ki pa bo zanju prenizek in prelahek?« se sprašuje asistent Quina Snyderja, glavnega trenerja Utaha, pri katerem bo odslej igral tudi Ricky Rubio, v minulih šestih sezonah član Minnesote.

Zdaj že 27-letnega španskega branilca so pred desetletjem oklicali za čudežnega dečka evropske košarke. Upravičil je le del napovedi, a se razvil v obrambnega asa in dobrega podajalca, na Iberskem polotoku pa so za njegovega naslednika razglasili našega Luko Dončića, ki ga je v minulih mesecih prehitel s polno hitrostjo. »Gre za različna tipa košarkarjev. Ricky je zelo koristen za moštvo, a nima takšnega napadalnega razpona kot Luka. S sodelavci se šalimo, kako dobrega košarkarja smo naredili iz njega v dveh mesecih. Toda edina resnica je, da je neverjeten talent, ki se je v hipu prilagodil na novo vlogo. Pri Realu ima namreč veliko odličnih soigralcev in veseli so vsakega njegovega koša, skoka ali podaje. Pri nas je eden od nosilcev igre ob Goranu Dragiću, neredko celo prva opcija pri vseh ključnih prvinah,« ocenjuje Kokoškov.

V torek je imel dokaj neuravnoteženo moštvo. Dončić (27), Dragić (26), Klemen Prepelič (17), Anthony Randolph (16) in Gašper Vidmar (9) so dosegli 95 od 103 moštvenih točk, Edo Murić (4), Vlatko Čančar (3) in Jaka Blažič (1) so prispevali osem točk, drugi štirje pa so skupaj prebili na parketu zgolj pet minut, a dejavno sodelovali v zmedi v drugi četrtini, ki jo je Latvija dobila z 32:17. Ali je šlo za uresničitev pravila pokojnega ameriškega trenerja Jerryja Tarkaniana, da je skrivnost uspeha v tem, da imaš osem odličnih košarkarjev in štiri, ki na klopi kot nori mahajo z brisačami?

»Ni ga trenerja, ki bi želel izgubiti tekmo, zato je težko enako zaupati vsem 12 članov moštva. Na EP tudi jaz plačujem ceno, ker Alekseju Nikoliću, Žigi Dimcu, Sašu Zagorcu in Maticu Rebcu ne dajem večje priložnosti za igro. Nikakršne zle namere ni v mojih odločitvah in tudi fantje razumejo, da je cilj vseh premagati tekmeca. Odzivati se moram na potek dvoboja. Na takšnem prvenstvu vendarle potrebujemo tudi pomoč klopi, zato morajo fantje ostati pripravljeni,« vztraja selektor. Kako se torej postaviti po robu Špancem?

»Z dosedanjim pristopom. Njihova glavna aduta sta le za odtenek nižja od Porzingisa, celotno moštvo pa ima veliko več izkušenj in šampionsko miselnost. Niso klasična zasedba, saj igrajo z dvema gibljivima centroma hkrati, proti njim pa je zelo težko nadzorovati skok. Gasola se namreč vešče borita za prostor, če se pomakneta navzven, pa se žoga po metih z velike razdalje odbija daleč od obroča. Španci so favoriti, vendar se nikogar ne bojimo. Na tej ravni niso potrebni posebni motivacijski nagovori. Košarkarji morajo dihati s polnimi pljuči, pomembno je, da se ne obremenjujejo z zunanjim svetom, čim manj iščejo logične razlage za niz sedmih zmag in ne razmišljajo, kaj prinaša uspeh ali poraz na naslednji tekmi,« je prepričan Igor Kokoškov.