Igor Kokoškov je po stotici prevzel krivdo

Helsinki – Opozorilo, da mora slovenska reprezentanca resno vzeti Islandijo že od prve minute, ni padlo na povsem plodna tla, a brez nevarnih posledic. Po izgubljeni uvodni četrtini je sledil odločen odgovor v drugem delu, v katerem so naši košarkarji natresli tekmecem kar 37 točk in se sproščeno podali v lov na različne strelske rekorde. Danes ob 13.45 pa jih čaka povsem druga pesem v tekmi za prvo mesto v skupini A – Marseljeza.

»Prevzemam svoj del krivde, ker nisem dovolj dobro pripravil moštva na začetne minute. Kajti če tekmeca – četudi občutno slabšega od sebe – vzameš prelahko, te čaka zelo dolgih 40 minut. Na srečo je bilo v nadaljevanju bolje, saj so se fantje zavedali, da morajo v obrambi zaigrati tako, kot znajo. Najbolje je, da vse skupaj pozabimo in začnemo razmišljati o Franciji, ki ima zelo kakovostno zasedbo,« se je po zmagi s 27 točkami razlike posul s pepelom slovenski selektor Igor Kokoškov. Zagotovo niti sam ni pričakoval, da bo Islandija prvič na letošnjem eurobasketu vodila ob koncu prve četrtine, zato pa je računal, da bo lahko namenil večjo priložnost košarkarjem s klopi. Ponujal se je namreč idealen scenarij zanje.

Matic Rebec je resda užival v svojih krstnih 13 minutah na EP in dinamičnih dvobojih z islandskimi branilci podobne rasti. Prav toliko časa, a v seštevku, sta prebila na parketu Žiga Dimec in Sašo Zagorac, medtem ko Aleksej Nikolić sploh ni okusil akcije. Na koncu je Goran Dragić igral 27 minut (štiri minute in pol celo v zadnji četrtini), Luka Dončić minuto manj, saj je Kokoškov želel ohraniti primerno raven resnosti in tekmovalnega naboja vse do konca.

Uspelo mu je le delno. Drugi polčas je Slovenija dobila z 42:32, po vodstvu z 32 točkami razlike (94:62) v 34. minuti pa je vnovič popustila. Jaka Blažič je še pripeljal moštvo do prve stotice na evropskih in svetovnih prvenstvih, najvišja zmaga na EP pa ostaja +30 z dvoboja proti Nemčiji leta 2007 (77:47). Absolutni rekord z vseh uradnih tekem reprezentance pa bo nedosegljiv še lep čas: v kvalifikacijah za EP 1993 je namreč Slovenija ugnala Moldavijo kar s 122:67.

»Vedeli smo, da bodo Islandci začeli tekmo z veliko energije in da ne bomo strli njihovega odpora že v prvi četrtini, saj so zelo borbeni. Toda prav tako smo se zavedali, da ne bodo mogli zdržati v nedogled, če bomo vztrajali pri našem ritmu igre. V drugi četrtini so res popustili in priigrali smo si prednost 17 točk do polčasa. Ko je naskok dodatno narastel in sem sedel na klop, sem že mislil, da je tekme zame konec, a mi po krajšem presenečenju ni prav nič škodilo, da sem si še malo pretegnil noge v revijalnem slogu. Zdaj se moramo dobro pripraviti na Francijo,« je po četrti zaporedni zmagi poudaril kapetan Dragić, ki je z 21 doseženimi točkami nekoliko pokvaril svoje strelsko povprečje na EP na 25 točk, in pohvalil tako slovenske kot tekmečeve navijače. Njihove vrste so se resda zredčile, predvsem Islandcev, ki so konec tedna prispeli na Finsko v velikem številu tudi zaradi nogometne tekme z domačo reprezentanco v Tampereju, a so bili za zgled glasnosti in športnega vedenja.

Na koncu so bili zadovoljni v obeh taborih. Privrženci Islandije se pač veselijo vsakega koša svojih ljubljencev ter z navdušujočo mešanico veselja in potrpežljivosti čakajo na prvo zmago na evropskih prvenstvih. Slovenci smo jih zbrali že 45 (ob 38 porazih) in smo v seštevku z zahtevnejšimi značaji bolj izbirčni, a včeraj ni bilo slišati večjih pripomb. Dragić & Co. so bili pač veliko boljši v vseh prvinah. Izkoristili so 52 odstotkov metov iz igre, gladko dobili skok in zbrali 27 asistenc, pri katerih je presenetljivo izstopal center Gašper Vidmar (6), na koncu pa so celo sprožili več metov za tri točke kot precej nižji tekmeci in izkoristili 13 od 30 poskusov; največ Klemen Prepelič (4:7) in Luka Dončić (3:7). Toda Kokoškov ima prav. Vse skupaj mora čim prej v pozabo.