Tiskane izdaje
Ljubljana – »No, pa imamo Boža Maljkovića, nekdanjega evropskega prvaka z Limogesom, nora brata Dragić in 12.000 manijakov,« so se po dramatični zmagi Hrvaške proti Grčiji za glave prijeli francoski novinarji. Hkrati jih hrabri ugotovitev, da Francija še zdaleč ni pokazala prave vrednosti.
Francozi so se brez večjih pretresov prebili do četrtfinala, so najučinkovitejša reprezentanca in edini, ki so vpisali stotico. A splošno mnenje je, da so evropski podprvaki eni največjih dolžnikov eurobasketa. Kar tri poraze so doslej vpisali »trikolori«. Prvega proti Nemčiji, ki se jim ni maščeval, saj se Nemci potem sploh niso prebili v drugi del. V njem so Francoze dokaj zlahka ugnali Litovci in Srbi. Prav verjetno je, da se Francozi, ki so v Stožicah doslej ugnali zgolj Latvijo, sploh ne bi znašli med osmerico, če ne bi imeli Tonyja Parkerja, ki je nekajkrat prestavil višje in preprečil še kak poraz.
Kako je moštvo Vincenta Colleta odvisno od dobitnika treh šampionskih prstanov v ligi NBA, se je pokazalo nazadnje s Srbijo. Zvezdnik San Antonia je bil v prvem polčasu neprepoznaven, dosegel je dve točki, v drugem pa poskušal na silo brez uspeha, in poraz je bil neizogiben. Njegova klubska tovariša iz Teksasa – Nando De Colo in Boris Diaw – sta bila podobno nemočna, tako kot Nicolas Batum iz Portlanda, ki zaokrožuje poker članov lige NBA v francoski reprezentanci. Nekdanji NBA-jevec Mikael Gelabale je zadržan, Francija pa v Sloveniji nepovezana, brezidejna. Temelji na surovi moči atletsko grajenih temnopoltih košarkarjev, ki agresivnost pokažejo šele, ko jim voda že teče v grlo. Običajno prve polčase izgubljajo in se rešujejo v tretji četrtini, ki jo lahko imenujemo francoska, saj je bila na dosedanjih osmih tekmah v njej razlika v koših 177:134.
Kot bi igrali v krču, imajo Francozi na trenutke tako trde roke, da se zdi, kot da ne bi mogli zadeti niti bazena. Res imajo najboljši odstotek meta iz igre (49,1), pa tudi precejšnje težave z meti z razdalje, zlasti za tri točke, kjer so šele na 16. mestu, zato se tudi ne odločajo pogosto za strele izza črte (18,1 na tekmo; Slovenija 23,3). Močno so odvisni od Parkerjevih prodorov, ki jih spremlja visoki Alexis Ajinça (218 cm) in pogosto zadeva iz odbitkov. A tudi skok ni ravno vrlina Francozov, saj so šele na 15. mestu.
So se mar Francozi doslej sprehajali in bodo pravi, ko bo šlo zares? Da znajo igrati čvrsto, hitro in učinkovito košarko, so pokazali na zadnji pripravljalni tekmi, ko so premagali prav gostitelje. Uspehov vajeni in izzivov lačni Parker – manjka mu samo velika lovorika z reprezentanco – lahko v hipu eksplodira, kot je denimo proti Ukrajini, ko je v zadnji četrtini dosegel 15 od svojih 28 točk. Morda potrebuje 12.000 »manijakov« proti sebi, da se vžge. Spočit bo dovolj. Francozi bodo imeli v hotelu Plaza dan več počitka kot Slovenci v Cubu.
