Udrih ni presenetil, bo Maljković pri izboru?

Ljubljana – Po novem nenavadnem primeru Bena Udriha bi lahko uporabili besede Karla Erjavca, da ga ob aferi Edwarda Snowdna preseneča le presenečenje javnosti, ker ji obveščevalne službe velesil res prisluškujejo. Tudi košarkarjeva odločitev, da ne bo igral na EP, je lahko vzela sapo le nepoznavalcem njegove kariere ali nepoboljšljivim optimistom.

Razglabljanje o Udrihovem vnovičnem »ne«, potem ko je pozimi osebno obljubil Božidarju Maljkoviću nastop v slovenskem dresu, kmalu nato dejal ameriškim novinarjem, da na EP ne bo igral, pa spet zagotavljal, da so napačno razumeli njegovo izjavo in da bo zagotovo branil barve svoje domovine, bi bilo zelo očitna potrata sape in časa. Več koristi lahko prinese razmišljanje o posledicah njegove odpovedi. Naša izbrana vrsta je denimo ostala le pri dveh klasičnih organizatorjih igre, Goranu Dragiću in Jaki Lakoviču, na kar se je strokovni štab izbrane vrste odzval z naknadnim vpoklicem Nebojše Joksimovića, ki bi lahko opravljal naloge visokega branilca in dirigenta. Vabilo Igokeinemu košarkarju, ki je nastopil na EP 2005 in kvalifikacijah za OI 2008, nikakor ni sporno, ima pa zanimivo zgodovino.

Pred dvema letoma je Koprčan sporazumno zapustil priprave po uvodnem tednu priprav pred EP. Uradno zato, da bi odstopil mesto mlajšim, neuradno pa, ker je uvidel, da bi pri skoraj 30 letih moral vložiti ogromno časa in energije z minimalnimi obeti za igranje v Litvi. Pred vrnitvijo iz Kaunasa je Maljković sicer potarnal, da bi se Slovenija z njim ali Domnom Lorbkom, kaj šele z Benom Udrihom ali Aleksandrom Vujačičem, uvrstila precej višje od 7. mesta, pa vendar Joksimovića letos ni uvrstil niti na seznam 34 kandidatov za domače EP. Zdaj je nenadoma vskočil med 16 izbrancev z zelo lepimi možnostmi, da bo tudi v končni dvanajsterici. Kajti le pravi trenerski sadisti naknadno povabijo na skupne priprave 32-letnega košarkarja z družino, da bi se mu po poldrugem mesecu naporne vadbe zahvalili in poslali domov pred televizijski zaslon. Prav veliko drugačno ni izhodišče Jureta Balažiča, ki bo med EP (12. septembra) praznoval 33. rojstni dan, zato se mu v jeseni kariere zelo resno nasmiha krstni nastop v reprezentanci katerekoli starostne kategorije. Če jima dodamo še igralce, brez katerih Maljković preprosto ne more sestaviti moštva (G. Dragić, Lakovič, Nachbar, Begić), in tiste, za katere vemo, da uživajo njegovo zaupanje (Z. Dragić, Vidmar, Slokar, D. Lorbek, E. Murić) ali so letos vzbudili njegovo pozornost (Blažič), si lahko že kar prihranimo čakanje na izbor končne dvanajsterice. Naj se ne sliši preveč nekorektno, toda le nepredvidljiv zaplet lahko odpre vrata Klemnu Prepeliču, Luki Laporniku, Jaki Brodniku in Gezimu Morini. To bi sicer pomenilo, da bi imeli na seznamu uradno osem zunanjih košarkarjev in štiri visoke, toda prav tako je znano, da je Boštjan Nachbar v Bambergu domala vso sezono opravljal naloge krilnega centra.

V vsakem primeru je vendarle že jasno, da bo na letošnjem spektaklu v Sloveniji igralo kvečjemu šest članov reprezentance z EP 2011 (brata Dragić, Laković, E. Murić, Slokar in Begić) ter po pet s SP 2010 (G. Dragić, Lakovič, Nachbar, Slokar in Vidmar) in EP 2009 (G. Dragić, Lakovič, D. Lorbek, Nachbar in Slokar). Proces kontinuitete in uigravanja moštva na tekmovalni vrhunec za izbrano vrsto se zaradi bogatega spleta okoliščin torej ni najbolje posrečil, prav tako pa selektorji očitno niso imeli srečne roke (in poguma) pri pomlajevanju. Praviloma namreč vrzeli v moštvo krpajo z borci v zrelih letih, ki nato puščajo za seboj še bolj grozečo praznino. Ta je še toliko bolj pereča zaradi neskončnega niza odpovedi in tudi reprezentančnih upokojitev (prostovoljnih in prisilnih) v povsem spodobnih košarkarskih letih. Primož Brezec in Matjaž Smodiš sta odigrala zadnje uradne tekme za Slovenijo pri 31 letih, Sani Bečirovič in Marko Milič pri 29, Beno Udrih celo pri 24 letih, Vujačič nikoli, tudi Rašo Nesterović ob slovesu pri 32 letih še ni bil prestar za vrhunsko košarko. Peter Vilfan je denimo postal prvi kapetan slovenske izbrane vrste pri 35 letih, Matjaž Tovornik je leta 1997 pri skoraj 38 letih natresel Grkom 32 točk ob zmagi sredi Aten. Kariere športnikov so res vse daljše, zato pa se spekter interesov očitno vse bolj oža. V škodo reprezentanc.