Bikov uspešnejši kot strokovnjaki iz tujine

St. Peterburg – Hokejska Rusija je počasi v pričakovanju svetovnega prvenstva. Tam bo namreč branila naslov najboljše iz Minska 2014, v boju za še en podvig ji bo pomagalo tudi nekaj adutov novih prvakov KHL, hokejistov SKA iz St. Peterburga. Na poti k lovoriki so Kovaljčuk in druščina ugnali tudi Muršakov CSKA.

»Prav trenutki, ko se navzlic zaostanku v seriji z 0:3 proti CSKA nismo vdali, so bili v tej končnici odločilni. Postali smo samozavestni, napočil je čas za slavje tudi v St. Peterburgu,« ni skrival veselja ob lovoriki prvi zvezdnik lige Ilja Kovaljčuk, pred tremi leti tekmec Anžeta Kopitarja v finalu NHL, zdaj član zmagovalnega tabora v najmočnejšem evropskem klubskem tekmovanju na ledu. Veselje na vrhu je občutil že pri ruski reprezentanci na svetovnih prvenstvih v Kanadi 2008 in leto pozneje v Švici, pogrešal pa je odmevno ligaško lovoriko. A ta je enemu najbolje plačanih hokejistov na svetu – v severnih Benetkah naj na sezono ne bi zaslužil manj kot 10 milijonov evrov – vlila moč tudi za prihajajoče svetovno prvenstvo, zanj ni dvoma o udeležbi: »Prav rad bi šel na Češko po novo zlato …«

Zgodba o hokeju v St. Peterburgu je prav posebna, zaploskal ji je tudi as iz slovenske reprezentance ter cenjeni napadalec moskovskega CSKA, Jan Muršak: »Gagarinov pokal je zasluženo pristal v rokah peterburških hokejistov. Največ so pokazali, imeli najširšo kakovostno bazo, pri klubu so tudi največ vložili v sezono.« Dejansko so v St. Peterburgu v 7. sezoni KHL napadli ruski hokejski vrh, prej so poskušali z drago plačanimi trenerji iz tujine (Finec Jukka Jalonen, Čeh Miloš Riha, Američan Barry Smith), cilj so dosegli z nekdanjim ruskim selektorjem Vjačeslavom Bikovom. Zdaj seveda »modrijani« ob analizah sezone v KHL zatrjujejo, da reprezentanca ne bi doživela poloma na domačem ledu v Sočiju, če bi jo vodil Bikov, toda od vloge selektorja se je moral posloviti že krepko prej: na SP v Bratislavi 2011 je bila njegova selekcija »le« 4., v drugem kolu prvenstva je trepetala tudi proti slovenski izbrani vrsti, takrat – tako med igralci kot tudi v strokovnem štabu – še ne tako samozavestni kot danes.

Kakorkoli, Bikov se je nato vrnil na klubsko sceno, z Ufo osvojil naslov prvakov KHL, zdaj je podvig ponovil še v St. Peterburgu. »Pa še zdaleč ni bilo preprosto,« je dejal o svojem moštvu, ki je sploh kot prvo doslej v končnici odprtega ruskega prvenstva zasukalo zaostanek v seriji od 0:3 do 4:3. A trener, ki se v javnosti nikdar ne nasmehne, je podčrtal še en trenutek, ki je odločal o premiku: »V rednem delu smo trikrat zapored izgubili z moštvi z dna lestvice, posebej me je to bolelo, ker je St. Peterburg prav v tistih dneh praznoval obletnico prekinitve blokade mesta med 2. svetovno vojno. Toda pozneje sem le dočakal tudi odstranitev 'blokade' v glavah igralcev, zato je bilo odtlej lažje.«

Pri klubu, kjer uradno ne razkrivajo proračuna (pravzaprav podobno kot pri vseh udeležencih KHL), denarnih težav ni. Na računu je predvidoma toliko sredstev, kot jih imajo moštva tudi v cenjeni NHL, navzlic ponosu in ruskemu patriotizmu pa tekme v redno razprodani mestni ledni palači med 12.300 navzočimi privabljajo severnoameriški duh spektakla. Nenazadnje precej obiskovalcev vstopi s klubskimi kapami, na katerih je v angleščini zapisan slogan SKA is my life (SKA je moje življenje).

Hokejska stroka v Rusiji je prepričana, da bi zdaj prav klub iz St. Peterburga pod vodstvom Bikova lahko poskrbel za novo dinastijo, podobno, s kakršno se je z dvema zaporednima naslovoma pri moskovskem Dinamu pohvalil sedanji ruski selektor Oleg Znarok. Redkobesedni trener prvakov noče ničesar obljubljati, ni niti nujno, da bo v živo pospremil svetovno prvenstvo na Češkem. A prepričan je, da bodo reprezentanti iz peterburške slačilnice pomagali tudi k zmagovitemu duhu na svetovnem prvenstvu. Nova tekma z Rusijo pa bo izziv tudi za slovensko vrsto, tako kot v omenjeni Bratislavi pred tremi leti spet že v 2. kolu uvodnega dela.