Drama na ledu se nadaljuje, tokrat v Ljubljani

Resda je letošnja končnica alpske hokejske lige za ljubljanski klub le odskočna deska k tisti, ki jo že tako nestrpno pričakujejo, torej ICEHL oz. najvišjemu ligaškemu razredu na regionalnih ledenih ploskvah, toda že dogajanje zadnjih dni dodobra vznemirja utrip akterjev in navijačev. Finale Olimpije in Asiaga je na visoki ravni, pričakovati je, da bo tako tudi danes (ob 20. uri), ko bo pred ljubljanskimi zmaji že prva priložnost zaključnega ploščka za ubranitev lovorike.

Nazadnje so se Ljubljančani veselili 1. mesta v tem tekmovanju pred dvema letoma, takrat so v prav tako napetem finalu, kot je očitno letošnji, ugnali tekmece iz Brunica. Nato je pred enim letom zlovešči virus prekinil sezono tik pred začetkom končnice in tako leta 2020 ni bilo zmagovalca alpske lige. Zdajšnja končnica pa je že z negotovim polfinalom Jesenic in Asiaga ter tudi Olimpije in Lustenaua ponudila dramo na ledu, kot se pač za peti letni čas v hokejski sezoni tudi spodobi.



In prav podobno kot spomladi 2019 je tudi zdaj malo manjkalo do slovenskega finala v alpski ligi, toda podobno kot Brunico takrat je zdaj Asiago bil prav ob koncu polfinala za odtenek spretnejši kot železarji, pred katerimi je zdaj že priprava na domači finalni dvoboj, v katerem bodo napadli zmaje v boju za naslov državnih prvakov.

Toda najprej bo treba pod streho pospraviti finalno serijo alpske lige, v kateri zdaj Olimpija vodi z 2:0 v zmagah in potrebuje le še en uspeh za končno lovoriko. Podobno kot na prvi tekmi je tudi na četrtkov večer v Asiagu o zmagovalcu odločil podaljšek, izid je bil enak tistemu s prvega dvoboja – 3:2 za Ljubljančane (0:1, 1:0, 1:1 – 1:0; Čimžar, Magovac, Ulamec; McParland, Tessari), otrok blejske hokejske šole Luka Ulamec je zabil gol odločitve. »Nedvomno je to najpomembnejši zadetek na moji hokejski poti doslej, sanje slehernega mladega igralca so zabiti gol v podaljšku,« je dejal eden od Gorenjcev pri ljubljanskem moštvu. Zanimivo, tudi druga dva strelca za zmaje prihajata s severozahoda države – Aleksandar Magovac z Jesenic, Tadej Čimžar pa iz Kranja.

Opozorilo iz polfinala

Kakor koli, zeleno-belo zasedbo zdaj le še korak loči do končne zmage, že ob izkušnjah iz polfinala proti krepko slabšemu Lustenauu, ko je vodstvo z 2:0 zapravila in so Avstrijci izenačili na 2:2, pa previdnost vsekakor ni odveč. Nikomur pa več po številnih kilometrih v avtobusu ni do vožnje v sicer prikupni Asiago, mestece severno od Benetk, ki še bolj kot po hokeju slovi po znamenitem lokalnem siru.

Seveda bi bilo še lepše, ko bi danes novo veliko predstavo v Tivoliju pospremilo občinstvo. »Žal je v primerjavi s tisto končnico izpred dveh let zdaj vse drugače, Ko ni gledalcev, se moraš kar v glavi pripraviti na pomembnost tekme. V običajnem finalu, tudi z omenjenim Brunicom pred dverma letoma, pa ti že pogled na polne tribune takoj razkrije, da gre za nekaj posebnega,« se dobro zaveda Aleš Mušič. Otrok Tivolija je na ledeni ploskvi doživel že marsikaj lepega, njegovo pripadnost moštvu so posebej cenili trenerji in reprezentančni selektorji. V tej omenjeni pomladi 2019 je po finalni tekmi št. 7 – takrat sta moštvi igrali na štiri zmage – v Brunicu kot kapetan visoko dvignil pokal. Ga bo drevi tudi njegov naslednik Žiga Pance?