Tiskane izdaje
Celovec – V končnici EBEL spet ni slovenskega kluba, vseeno pa tudi na teh odločilnih tekmah ne gre brez deleža koga od naših reprezentančnih risov. Tako je bil junak druge salzburške polfinalne zmage proti KAC vratar Luka Gračnar, tudi Marcel Rodman je še naprej deležen spoštovanja v Celovcu, kamor bi radi pripeljali še Roka Tičarja in Žigo Jegliča.
V dneh vidnega pomanjkanja zanimivega ligaškega dogajanja pri nas, morda le z izjemo očitno negotovega polfinalnega dvoboja med Jesenicami in Feldkirchom v INL, tekma zasukov pred 5000 gledalci, kakršno sta uprizorila KAC in Salzburg na torkov večer zbuja spomine na čase, ko so imeli v EBEL tudi slovenski klubi vidnejšo vlogo. Zdaj pa sloves našega hokeja v tekmovanju branijo le še nekateri posamezniki, med njimi na tekmi št. 2 polfinala končnice Luka Gračnar, vratar Salzburga.
Sprva se mu s soigralci ni razpletalo po načrtih, trije prejeti goli in zaostanek na tej tekmi z 0:3 ni obetal srečnega konca, a pozneje so se favoriti sezone s Solnograškega zbrali, poleg strelcev pa je bil za zmago s 4:3 v napeti končnici tekme v središču pozornosti slovenski vratar. Podobno kot že večkrat v dresu z risom na prsih, nazadnje najbolj vidno lani na SP skupine B v Koreji, je vnovič »čaral«, ubranil kazenski strel ter prav v zadnji sekundi preprečil izenačenje.
»Ko prejmeš gol ali dva, niti nimaš časa, da bi se prepustil razočaranju. V končnici gre za preplet pomembnih malenkosti, vem pa, da imam ob sebi soigralce, ki so na vsaki tekmi sposobni zadeti vsaj trikrat ali štirikrat, zato sem si na jasnem glede svoje naloge,« je zrelo po drugi zmagi v seriji razmišljal 21-letni Gorenjec. Prihaja iz priznane jeseniške šole, v kateri so se že od nekdaj ponašali z odličnimi vratarji, a v Salzburgu je kot doma, saj se je tam od mladinskega moštva prebil k št. 1 pri cenjeni udarni zasedbi. Tako zdaj ohranja prednost pred Bernhardom Brücklerjem, za katerim je pisana preteklost v Severni Ameriki, na Finskem in v KHL.
»A kot vratar sem že od malega vajen nenehnega boja za mesto pri moštvu. Igralec v polju se pač lahko preseli iz peterke v peterko, pred mrežo pa je prostor le za enega,« omeni slovenski junak iz Salzburga, si navzlic vodstvu svojega moštva z 2:0 v polfinalni seriji na štiri zmage ne utvarja, da so vrata k finalu in naslovu že odprta, o reprezentančnih izzivih pa – dokler je sredi končnice EBEL – še ne razmišlja.
Drugače je z Marcelom Rodmanom, že poldrugo desetletje enim naših vodilnih hokejistov. Poškodba mu je prekrižala načrte v Celovcu, kjer pa ga soigralci kot tudi člani klubskega vodstva, kot smo videli po torkovi tekmi, zelo spoštujejo. Obenem se po Celovcu širijo govorice o novih slovenskih okrepitvah, a verjeti gre, da bosta Jeglič in Tičar po bratislavski izkušnji nadaljevala pot bodisi v KHL bodisi v kateri od elitnih evropskih lig.
Rodman je po poškodbi okreval, v tem tednu se bo pridružil štajerski skupini reprezentantov med vadbo na mariborskem ledu, nato bo že čas za skupne priprave pred majskim SP. Prav v Mariboru pa so Rodmana izbrali za vodjo novega hokejskega centra, kjer bodo od jeseni združevali šolanje in hokejski razvoj najstnikov. »V Mariboru so dejansko najboljše razmere za takšen projekt z dijaškim domom, šolo in prostimi urami na ledeni ploskvi, ki jih je več kot na Jesenicah ali v Ljubljani,« pravi naš reprezentant. Glavni trener bo Aleš Burnik, sodelavec tudi pri strokovnem štabu risov, informativna dneva v novem poglavju mariborskega hokeja pa bosta prihajajoči sobota in nedelja.
