Hokejski Tivoli postal povsem neprepoznaven

Olimpijinemu padcu ni videti konca. Na hokejskih Jesenicah veseli jubileja in zadnjih točk, a leska še ni.

Objavljeno
07. januar 2017 15.49
Pesut Žiga in Magnan Olivier na hokejski tekmi Olimpija Dornbirn,Ljubljana Slovenija 13.10.2015 [Šport,hokej]
Siniša Uroševič
Siniša Uroševič
Ljubljana, Jesenice – Tudi v novem poskusu hokejisti Olimpije niso prekinili niza spodrsljajev v EBEL. Sinoči niso bili kos sosedom z dna lestvica iz Dornbirna, jutri se bodo v Tivoliju pomerili z Bolzanom. Bolj veseli so na Jesenicah, kjer po zmagi v Feldkirchu za točke AHL nestrpno pričakujejo današnjo tekmo z Vipitenom.

Siniša Uroševič

O tem, da se ljubljanska hokejska trdnjava dolgo sesuva, ni treba ugibati. Moštvo je nekonkurenčno, sinoči se je predzadnjemu Dornbirnu zoperstavil domala otroški vrtec novih obrazov. Kar sedmerica zmajev je bila uradno »na bolniški«, a med redkimi obiskovalci tivolske dvorane se pač širijo namigi, da preprosto igralci brez izplačane plače ne morejo ohranjati tekmovalnega naboja, kar nenazadnje nazorno razkriva stanje na lestvici. Olimpija je zadnja, sinoči si je proti najslabšemu avstrijskemu moštvu v tekmovanju dovolila porazno razmerje strelov v uvodni tretjini – 3:20! Dejansko je bilo za gostitelje še dobro, da so prejeli le en gol, pozneje je sledilo tudi redno poglavje, da svojih priložnosti Olimpija ne zna kronati s popolnim zasukom v igri, izenačenje najbolj ustvarjalnega zeleno-belega hokejista Žige Pešuta ni zadostovalo za končno veselje in prekinitev mučnega niza spodrsljajev.

Seveda je razumljiva želja vodilnih iz edinega slovenskega kluba v EBEL, da bi ta še naprej vztrajal v družbi uglednih tekmecev, predsednik Marko Popovič je napovedal prijavo tudi za naslednjo sezono, a takšen scenarij je zdaj videti neuresničljiv. Porazi odganjajo gledalce, teh je iz tekme v tekmo manj, tivolsko povprečje ne dosega niti ravni obiska vsaj polovice udeležencev v nižjem razredu, torej AHL, pokroviteljev ni dovolj, hokej je v Ljubljani na takšni ravni izgubil vso prepoznavnost in priljubljenost. Sleherni malce živahnejši nogometni večer s prenosi z evropskih zelenic bolj napolni sosednji športni lokal ob Celovški kot tekma EBEL tivolske tribune.

Rojstni dan brez leska

Na hokejskih Jesenicah je v teh dneh več dobre volje, potem ko so se železarji nazadnje iz Feldkircha vrnili s pomembno zmago (4:3). Zupančičevo moštvo se je z živahno igro predstavilo že dan prej v Lustenauu, a brez gola (0:3) ni bilo končnega uspeha. V odprtem boju za točke je pozneje z golom dve minuti pred koncem gorenjsko moštvo spravilo v jezo 1700 privržencev Feldkircha. »Ta tekma je bila, tako po ozračju kot dinamiki in posameznih potezah, za AHL na zelo visoki ravni. Vesel sem, da je moštvo pokazalo vztrajnost, naj bo tako tudi vnaprej,« pravi trener Nik Zupančič, ki ni mogel uiti številnim pozdravom na Predarlskem: pred dvema desetletjema je igral za Feldkirch, takrat prepričljivo najboljši klub Avstrije, ob koncu kariere za Lustenau. »Nostalgija je bila navzoča, predvsem takrat, ko vidiš, koliko ljudi te ohranja v lepem spominu,« je še omenil trener, pred katerim je v AHL nov izziv. Jeseničani se bodo ob 18.30 v Podmežakli pomerili z Vipitenom.

Sicer pa so se nekateri prav včeraj v Podmežakli spomnili 69. rojstnega dne jeseniškega hokeja. Leta 1948, 6. januarja, so tu ustanovili svoj prvi klub, ki je pozneje ponesel slavo kraja daleč naokrog. Železarji so se veselili številnih lovorik, tu so se učili hokej tudi naši asi iz NHL in KHL, danes pa je moštvo vendarle daleč od nekdanjega leska. Denarja ni dovolj za popolno profesionalno moštvo in vrnitev v EBEL, od katere so se na Jesenicah poslovili pred petimi leti.