Jeseničani v Tivoliju suvereni kot v zlatih časih

Na 3. tekmi finalne serije DP gladka zmaga Gorenjcev, ki ob vodstvu z 2:1 potrebujejo le še en uspeh za zvezdico.
Fotografija: Takole je dvakratni strelec Sašo Rajsar skočil v objem Jaki Šturmu.
FOTO: Jure Eržen/Delo
Odpri galerijo
Takole je dvakratni strelec Sašo Rajsar skočil v objem Jaki Šturmu. FOTO: Jure Eržen/Delo

Po treh tekmah finala za naslov hokejskih državnih prvakov jeseniški železarji proti ljubljanskim zmajem vodijo v zmagah z 2:1. Tudi sinočnjo drugo so si tako kot uvodno priborili v Tivoliju. Naslednja tekma bo jutri na Jesenicah, kjer bodo imeli Gorenjci zaključni plošček za lovoriko.

Prvi tekmi letošnjega domačega hokejskega finala sta imeli različna scenarija: v uvodnem tivolskem poglavju so Jeseničani proti prvakom alpske lige ponudili za zvrhan koš požrtvovalnosti in za garanje bili nagrajeni z zmago št. 1 v tej seriji, nakar so bili zmaji krepko bolj prepoznavni s svojim drsanjem, taktično disciplino in utemeljenimi strateškimi potezami trenerja Raima Summanena na Jesenicah in tekmo dobili. Kot smo že zapisali v včerajšnji izdaji, je bila to iz zeleno-belega zornega kota posrečena ponovitev recepta z zadnje tekme alpske lige proti Asiagu.



In sinoči? Uvodne minute so spomin vračale k nekdanjim zmagam Jesenic sredi Ljubljane, ko so se železarji odločno postavili s svojo igro ter v igri z glavo in repom že od začetka pogosto drsali v tekmečevo obrambno tretjino. Resda je povratnik po prvih dveh tekmah odsotnosti Blaž Tomaževič naredil prekršek in gostiteljem omogočil uvodno prednost igralca več na tekmi. A branilci lovorike niso našli poti v mrežo Jesenic. Na nasprotni strani je bila zgodba povsem drugačna: železarji so kot za stavo zadevali v trenutkih številčne premoči.
 

Mojstrsko z igralcem več


Kot v najboljših hokejskih učbenikih so uprizarjali tisto, kar pri njih, denimo v sezoni alpske lige, prepogosto pogrešamo. Z gibljivostjo in s smiselno postavitvijo so si ustvarili manevrski prostor pred vrati domačega čuvaja mreže Paava Hölsäja in od treh golov tako zabili iz bližine dva. Ni jih bilo prav veliko, niti med najbolj vznesenimi privrženci jeseniškega moštva, ki bi si pred tekmo mislili, da bo to že po 20 minutah vodilo s 3:0!



Nadaljevanje ni prineslo nikakršnega dramatičnega zasuka. Olimpijini poskusi so bili medli in brez končnega učinka, za povrh je tradicionalno Žan Us v vratih Gorenjcev ohranjal brezhibno zanesljivost. Jeseničani so spretno ohranjali prednost, igrali bolj smiselno in disciplinirano kot dva dni prej na svojem ledu in zdaj lahko samozavestno pričakujejo petkov večer. Kajpak mirnih glav, ker ne gre pozabiti, da bo na nasprotni strani zasedba s širšim kadrom kakovostnih igralcev.

Končnica ima že tako ali drugače svoje zakonitosti. Je nepredvidljiva in pogosto ponudi tekme, ki jih niti dobri poznavalci ne morejo napovedati. Sinočnja je bila ena takšnih. In zdaj Jesenice vodijo v seriji z 2:1 ter za končno slavje potrebujejo le še en uspeh. Za tisto zadnjo zmago v sezoni pa je vedno treba vložiti največ energije. In tega se dobro zavedajo v obeh taborih.

Jeseniški strateg Mitja Šivic mora preprečiti kakršnikoli prezgodnjo evforijo. Trener zmajev Raimo Summanen pa je pred podobnim izzivom kot v alpski ligi. Sinoči ni skrival jeze zaradi navzočnosti vedno istih sodnikov na tekmah tega finala in njihovih napak, toda obenem je poudaril, da krivde za domači poraz ne gre pripisovati sojenju ...

Preberite še:

Komentarji: