Le reprezentanca nariše nasmeh na obraz

Innsbruck – Resda je zadnji izpad slovenske hokejske reprezentance, maja lani na Češkem, vznejevoljil športno javnost, saj so bila pričakovanja ob navzočnosti Anžeta Kopitarja, zvezdnika najvišjega razreda iz NHL, drugačna, a vseeno prav izbrana vrsta še naprej ponuja največ, ko gre za slovenski hokej. To je pokazal tudi turnir na Tirolskem.

Spomini iz preteklosti so, ko gre za naš šport, iz enega najlepših mest v severni soseščini prav prijetni. Tu si je pred dobrim desetletjem slovenska hokejska reprezentanca zadnjič doslej priborila obstanek v družbi najboljših, na skakalnici Bergisel, tik nad ledno areno, si je prejšnji mesec Peter Prevc na stežaj odprl dveri k skupni zmagi na novoletni turneji in nato na sklepni postaji v Bischofshofnu to tudi potrdil. Turnir pripravljalnega značaja, zadnji v sezoni, seveda še zdaleč ni ponudil odmeva na ravni teh dveh dogodkov, a spremljevalcem hokejske igre pri nas je vsaj za hip narisal nasmeh na obraze.

Tega že dolgo ni v Tivoliju, kjer bodo pri Olimpiji ta teden sklenili še eno sezono v EBEL brez končnice, na Jesenicah, vrsto desetletij jedru izjemnih hokejistov, je še huje, saj sploh ni tekem tega razširjenega avstrijskega tekmovanja, v drugih krajih so od tega še bolj oddaljeni. A po zaslugi igralcev iz resnih klubov na tujem so pred izbrano vrsto, zdaj z novim selektorjem (Nik Zupančič) in kapetanom (Jan Muršak), svetla obzorja. Jasno, da pot k novi uveljavitvi ne bo preprosta, a prav turnir v Innsbrucku je potrdil, da so risi dejansko prepričljivo prehiteli avstrijske tekmece, bližje, kot si marsikdo misli, so Franciji, stalni članici skupine A, tudi od slovaškega hokeja, ko gre za ugledno reprezentančno raven, niso daleč. Nenazadnje so nekdanje svetovne prvake ugnali na olimpijskih igrah, poraz z njimi na lanskem prvenstvu v Ostravi pa doživeli po zelo negotovem in izenačenem boju.

Slovenija ima danes tri zelo vidne predstavnike v KHL, najmočnejšem hokejskem tekmovanju stare celine, z Žigo Jegličem, Rokom Tičarjem in novim kapetanom Muršakom je v slačilnici pri priči več samozavesti, na ledu pa manevrskega prostora. Resda v Innsbrucku strokovni štab še ni predstavil vseh adutov, v primeru učinkovite vrnitve k ekipi še nekaterih, ki si služijo kruh na Švedskem, Češkem, v Franciji, bo konkurenca za posamezna mesta vsekakor širša. »Prav to je lahko eno od pozitivnih spoznanj. Več ko bomo imeli izbire, bolje bo za reprezentanco,« širina igralskega kadra veseli Zupančiča, pred katerim bodo skupaj s sodelavci trije tedni pomembnih priprav za svetovno prvenstvo drugega razreda na Poljskem.

Risi se bodo naslednjič zbrali v ponedeljek, 4. aprila, na Jesenicah, po tednu priprav v Podmežakli se bodo preselili na Bled. Uvodni dve tekmi bosta s Hrvaško na tujem in doma, 8. in 12. aprila, sledil bo pripravljalni preizkus z Japonsko in za konec, 20. aprila v Budimpešti, proti Madžarski generalka za prvenstvo. Upanje na uspešno vrnitev med najboljše ponuja še naprej izjemna pripadnost reprezentančni slačilnici hokejistov iz tujih klubov, moštvo je bilo v Innsbrucku veselo obiska nekdanjega kapetana Marcela Rodmana, ki se je po treh tednih rehabilitacije po poškodbi na Bavarskem preselil v Avstrijo in spodbujal tako dolgoletne soigralce kot tudi novi rod risov. Za tiste, ki pri klubih pogrešajo več zaupanja, denimo Klemna Pretnarja, je bil ta zbor kot nalašč, drugi z nadvse spodobnimi klubskimi vlogami so se razveselil nekajdnevne spremembe običajne zgodbe med sezono.

Organizacijsko so pri reprezentančnem vodstvu pred leti začrtali nov red, zadnja zamisel o potovanjih z vlaki ni slaba, a za udobje, kot se za izbrano vrsto spodobi, bo treba vložiti več. Si res zagotoviti svoj vagon, po vzoru češke izbrane vrste pred leti, in bolj posrečeno logistiko prevoza opreme. Najpomembnejši pa bo seveda učinek na ledu, in sicer od 23. do 29. aprila na Poljskem.

Izidi slovenske reprezentance v Innsbrucku: Avstrija 6:2 (2:0, 4:1, 0:1; Ograjenšek 2, Sabolič, Pretnar, Koblar, Pem), Francija 4:3 (1:0, 2:3, 1:0; Mušič, Tičar po 2), Slovaška 3:5 (1:3, 2:1, 0:1; Verlič, Ograjenšek, Pem).

Končni vrstni red turnirja: 1. Slovaška, 2. Slovenija po 6, 3. Francija, 4. Avstrija po 3.