Le še dve priložnosti na poti v Rusijo

Ostrava – Ko so se včeraj risi na severovzhodu Češke po enem tednu zbudili v novo jutro, so spet spoznavali, da plena ni. Po petih tekmah na prvenstvu so še naprej brez točk, pred njimi je danes (ob 16.15) nova pomembna preizkušnja z reprezentanco ZDA, sledi še jutrišnja tekma proti Danski. Cilj obstanka je bil ob prihodu v Ostravo jasno podčrtan, ob njem morda celo četrtfinale.

Ni dvomov, da je bila popotnica športne javnosti na valovih lanskih odmevnih dosežkov te reprezentance na olimpijskih igrah za svetovno prvenstvo bolj optimistična kot v preteklosti, mesto ob regionalni meji Moravske in Šlezije je tako v zadnjih dneh obiskalo precej Slovencev. Največ je tu, razumljivo, hokejskih navdušencev z Gorenjske, od koder sicer prihaja večina adutov izbrane vrste, Štajerce je privabil tudi vzpon zadnjih let hokeja v Mariboru z najbolj vidnim predstavnikom Janom Muršakom, edinim slovenskim strelcem ob bolečem petkovem porazu z Norveško (1:3).

Razočaranju se po omenjenem spodrsljaju ni bilo moč kar tako izogniti, od moštva z Anžetom Kopitarjem, zvezdnikom v NHL, vselej zanesljivim Robertom Kristanom v vratih, Muršakom, vidnejšimi branilci kot v preteklosti je bilo pred začetkom pričakovati več. Predvsem pa zaenkrat izbrana vrsta pogreša točke najbolj uigrane naveze Rok Tičar-Žiga Jeglič-Robert Sabolič. Prva dva sta bili pozimi med najvidnejšimi posamezniki bratislavskega Slovana v KHL, Sabolič je kot napadalec slovite praške Sparte v teh dneh med domačimi poznavalci na Češkem posebej pod žarometi, na današnji tekmi pa ga ne bo zaradi kazni po nevarnem naletu na Norvežana Daniela Sørvika. Omenjeni napadalci so vedno znova v zadnji petletki prispevali izjemen delež pri dosežkih slovenske reprezentančne vrste, tukaj še nismo dočakali njihove prave in prepoznavne podobe.

Po včerajšnjem prostem dnevu, med katerim so se risi približali zvestim navijačem v slovenski hiši sredi mesta, prav veliko priložnosti za pobeg z dna ni več. Preostali sta namreč le še dve tekmi, med realno primerljivimi tekmicami je za Slovenijo vsekakor lažja jutrišnja – Danska. A tudi ta je nedvomno tukaj močna, ni prav veliko manjkalo, da bi – potem ko je že odščipnila točko Slovaški – v petek zvečer presenetila še Američane. »Tokrat smo si za prikazani pristop zaslužili več, vsaj remi ob koncu, če že ne zmage,« je bil prepričan Kiril Starkov, danski napadalec ruskih korenin. O izzivu jutrišnjega derbija s Slovenijo nam še ni hotel govoriti: »Na takšnem tekmovanju vedno znova razmišljam le o naslednjem nastopu, do ponedeljka se lahko zgodi še marsikaj …«

A tudi risi bodo o Skandinavcih razmišljali pozneje. Najprej je pred njimi zelo visoka ameriška ovira. Resda bi bilo med slovenskimi privrženci več optimizma ob ponovitvi predstav ravni zadnjih olimpijskih iger ali vsaj s svetovnega prvenstva iz Bratislave pred štirimi leti, ko je resda Slovenija izpadla, a v dobi selektorja Matjaža Kopitarja na prvenstvu pokazala največ doslej. »Dokler so možnosti, ne smemo obupati,« sporoča Robert Kristan, adut iz slovenskih vrat in športnik, ki vdaje ne pozna. Svoje delo je proti Norvežanom vnovič opravil za lepo oceno, toda treh golov v trenutkih številčne premoči tekmecev ni mogel preprečiti.

Žiga Pance, doslej eden aktivnejših slovenskih napadalcev na tem prvenstvu, je po porazu št. 5 omenil, da je s soigralci vedno znova blizu zasuka, kar pa seveda pri točkah na lestvicih ni vidno, razveselil pa se je tudi včerajšnjega prostega dne: »Ni težava igrati dva dni zapored, a psihično smo potrebovali to prosto soboto. Tako bomo lažje pričakali zadnji dve tekmi v skupini.«

Najprej je pred risi tekma z Američani, ki ohranjajo sloves samozavestnih športnikov in četudi tu nimajo vseh najboljših, z moštvom v Ostravi k sleherni tekmi pristopijo resno, tako bodo tudi k današnji s Slovenijo. »Dobro, res je naša tekmica še brez točk, toda večkrat jim je bila že zelo blizu. In če pomislite, da ima na ledu izjemnega Anžeta Kopitarja, ki je veliki zmagovalec v Los Angelesu, je najbrž slehernemu poznavalcu športa jasno, da za nas ne bo lahke naloge,« nam je pripovedoval Matt Hendricks, kapetan ameriškega moštva, sicer član moštva Edmonton Oilers.

Na ledenih ploskvah NHL je doživel že marsikaj, podobno kot naš as, a sleherna tekma ponuja nove izzive, tako tudi ta prihajajoča na današnji večer v Ostravi. V mestu železarstva, kjer ponosno v posebnih turističnih ekskurzijah dnevno razkrivajo delovanje plavžev, se spomin pri priči vrača v Gornjesavsko dolino in dnevni utrip Jesenic. Kjer kruh ponuja prav železarska dejavnost, nakar sledi v prigaranih uricah prostega časa hokej. V Podmežakli so leta in leta vzgajali športnike izjemne ravni, tej šoli pripadajo tudi omenjeni Kopitar, Kristan, Tičar in drugi. Pogosto so zablesteli v velikih zgodbah na tujem, zdaj je najbrž le napočil čas, da prenesejo svoje poslanstvo še na ledeno ploskev na Češkem. Pa ne le učenci jeseniške šole. Gre za nadaljevanje lepe zgodbe slovenskega hokeja in vizum za naslednje prvenstvo. To bo čez eno leto v Rusiji, deželi izjemne tradicije igre na ledu, ki je tudi na Slovenskem v lednih dvoranah pustila izjemen pečat.

Slovenija navdušila Ladislava Tretjaka

Ladislav Tretjak, najbolj priznani vratar evropske hokejske zgodovine, kot predsednik Ruske hokejske zveze ni bil prav miren, ko se je Slovenija konkurenčno zoperstavila njegovim rojakom že pred štirimi leti na SP, lani v olimpijskem Sočiju ter tudi pred dnevi v Ostravi. »Navdušila me je ustvarjalnost slovenskih hokejistov na ledu, to je pravi hokej. Vem, na lestvici tega še ni videti, a verjamem, da lahko Slovenija napreduje,« je omenil sloviti športnik, ki je v posebnem pogovoru za jutrišnje Delo spregovoril o 70. obletnici zmage v drugi svetovni vojni, vzponu Anžeta Kopitarja in Jana Muršaka, spominih na olimpijske igre v Sarajevu in Lake Placidu ter počutju na Češkem, kjer Rusi po vdoru tankov, poleti 1968, niso (bili) prav priljubljeni …