Oče nokavtiral junaka zadnje tekme finala NHL
Viden delež h končnemu slavju moštva Colorado Avalanche v NHL, ki so v velikem finalu s 4:2 v zmagah ugnali branilce lovorike, igralce kluba Tampa Bay Lightning, je prispeval tudi Artturi Lehkonen. Finski as je namreč na šesti tekmi v Tampi zabil zmagoviti gol, skupaj pa je v končnici zbral 14 točk (8 + 6).
Zanimivo, da se je Lehkonen šele konec letošnjega marca preselil v Denver (v zameno za 20-letnega Kanadčana Justina Barrona in igralca iz drugega kroga nabora NHL 2024). Pred tem je šest sezon nosil dres moštva Montreal Canadiens, s katerim je lani v sklepnem dejanju najmočnejše hokejske lige na svetu klonil prav proti Strelam.
»V to sezono smo s Kanadčani krenili obupno, prav nič nam ni šlo, tako da smo se zgodaj poslovili od možnosti preboja v končnico. Ko so me prodali h Coloradu, sem vedel, da sem prišel k vročim kandidatom za končno zmago. Trdo sem garal za Stanleyjev pokal in zdaj se, ko ga lahko držim, počutim neverjetno,« ni skrival navdušenja 26-letni as iz mesteca Piikkiö pri Turkuju. Iz tega (jugozahodnega) dela Finske prihaja – mimogrede – tudi njegov soigralec Mikko Rantanen, tako da jima bodo številni navijači ob vrnitvi v domovino zagotovo pripravili nepozaben sprejem.
V zameno zanj bi se odpovedal desetim igralcem v 1. krogu nabora NHL
Med drugimi s pohvalami na račun Lehkonena ni skoparil niti njegov sloviti kanadski soigralec Nathan MacKinnon, na zadnji tekmi strelec prvega gola za Plaz in podajalec pri drugem. »V zameno za Artturija bi se zlahka odpovedal desetim igralcem v prvem krogu nabora NHL,« je dal 26-letni as iz Halifaxa jasno vedeti, koliko m(oštv)u pomeni Lehkonen.
Veliko zaslug, da je Artturi prišel tako daleč, ima vsekakor tudi njegov oče Ismo Lehkonen, ki ga je od vsega začetka vzgajal v športnem duhu. In s sila trdo roko, pri čemer do svojega sina ni poznal usmiljenja. »Artturi je že kot otrok sanjal o tem, da bi nekoč igral v NHL. Zaradi tega se je moral od vsega začetka navajati na najtežje razmere, vseskozi smo na različne načine pritiskali nanj. Zanj je bilo pogosto tako hudo, da je s solznimi očmi odkorakal v bližnji gozd, kjer je nato sam pri sebi premleval, kaj je storil narobe oziroma kaj bi lahko izvedel bolje. Kljub porazom, ki so ga zelo boleli, pa se je vedno znova vrnil in me izzival na naslednji dvoboj,« je Lehkonen razpredal o (strogi) vzgoji in pristavil, da imaš v najmočnejši ligi na svetu na voljo sekundo, dve časa, da daš gol. Če zapraviš priložnost, je vprašanje, kdaj se ti bo ponudila naslednja.
Kot je še zaupal, sta se s sinom, ko se je že prebil v NHL, enkrat pomerila celo v boksu. »Seveda ne pred očmi moje žene in Artturijeve matere Riitte. Ker sem sam nekoč boksal, sem ga hitro nokavtiral,« je še razkril Ismo Lehkonen in pribil, da tudi ta dvoboj kaže, kakšna tekmovalnost vlada v družini. Na takšen način je – kakor sam pravi – utrjeval Artturija, ki se je pod trdo roko razvil v vrhunskega napadalca, enega od najzaslužnejših, da je Colorado letos osvojil Stanleyjev pokal.
