Pet kandidatov za št. 1 v vratih slovenskih risov

Ljubljana – Hokejski turnir v Franciji so v vodstvu slovenske hokejske reprezentance posebej podčrtali. Šlo je namreč za edino preizkušnjo v sezoni pred februarskim odhodom v olimpijsko Korejo, rise je prvič po 12 letih vodil Kari Savolainen. Ob vrnitvi na domačo Finsko je strnil nekaj misli o utripu v moštvu in prikazanem na francoskem ledu.

Resda je naokrog že več kot desetletje, ko je bil nazadnje na klopi slovenske izbrane vrste v vlogi glavnega trenerja, a sedanji rod reprezentančnih adutov dobro pozna. Sodeloval je namreč tudi kot svetovalec v strokovnem štabu Matjaža Kopitarja na svetovnih prvenstvih in olimpijskih igrah v Sočiju, takrat je s tribun temeljito analiziral tako stanje v slovenskem moštvu kot tudi med tekmeci.

»Zagotovo se mi je bilo tudi zato lažje vrniti med rise, saj sem dobro seznanjen s sposobnostmi posameznikov. V Franciji pa sem v teh dneh spoznal, da še naprej lahko igrajo na ravni, ki so jo že dosegli v zadnjih letih,« je dejal slovenski selektor in takoj dodal: »Seveda pa je tako: ko pogledaš na lestvico turnirja in vidiš zmago in dva poraza, ne moreš biti navdušen. Zame in tudi druge v strokovnem štabu pri takšnem turnirju pripravljalnega značaja tekmovalni razplet ni tako pomemben kot na kakšnem prvenstvu. Toda prav lahko bi se iz Francije vrnili z dvema zmagama in bi bili zato vsi skupaj boljše volje.«

Toda, kot je dejal, tokrat se je rdeča nit zbora in slovenskega nastopa na turnirju prepletala. Bolj kot med lovom na končni izid, med uigravanjem in odkrivanjem dobrih plati posameznih peterk. Na dlani je, da že vrsto let ugled udarnega napada ohranja naveza Žiga Jeglič-Rok Tičar-Robert Sabolič. Vsi trije hokejisti igrajo v KHL, za nedotakljivo NHL drugim najmočnejšim klubskim hokejskim tekmovanjem na svetu. Nastopili so na prvih dveh tekmah turnirja v okolici Pariza, za slovo jih proti Belorusom (3:5) ni bilo na ledu. »Strinjal sem se s prošnjami njihovih ruskih klubov, pri katerih imajo res izredno zgoščen tekmovalni koledar, da bi predčasno končali turnir. Povrhu pa smo po odhodu te trojice, in tudi branilca Blaža Gregorca na Češko, preizkusili še nekatere druge igralce, ki pred tem niso imeli toliko priložnosti,« je poudaril Savolainen, ki se je novega projekta s slovensko reprezentanco lotil v svojem prepoznavnem umirjenem in analitično temeljitem slogu.

O sposobnostih treh asov iz KHL (četrtega, Jana Muršaka, tokrat ni bilo na zboru, saj se je komaj dobro po poškodbi vrnil na led) seveda tudi za Savolainena ni dvomov, a obenem je podčrtal: »Robertu Saboliču v klubu pripada pomembna vloga, to je bilo vidno tudi na reprezentančnem zboru. Žiga Jeglič in Rok Tičar pa sta v tej sezoni zamenjala vsak svoj klub, rad bi videl, da bi se pri novih delodajalcih, kolikor hitro bo le mogoče, uveljavila, tako bosta poslej pri reprezentanci še močnejša.«

Sicer pa je v zadnjem času, ko gre za slovensko hokejsko reprezentanco, še največ ugank okrog št. 1 v vratih. »Drži, v preteklosti so imeli risi pogosto udarnega čuvaja mreže, zdaj je zgodba drugačna,« je opazki prikimal selektor. Robert Kristan se je namreč po več kot enem letu vrnil v reprezentanco, pa si v nenavadnem zapletu s tekmecem ob vratnici na tem turnirju lažje poškodoval palec desne roke. Gašper Krošelj je brez kluba, Matija Pintarič brani v solidnem francoskem prvenstvu, ki pa le ni na ravni najbolj kakovostnih na evropski sceni, Luke Gračnarja zaradi obveznosti v Salzburgu tokrat ni bilo na seznamu.

»Tudi Andreja Hočevarja spremljamo, podobno kot Pintarič brani v Franciji. Govoril sem z Gašperjem, imenitno bi bilo, ko bi kmalu podpisal novo pogodbo. Zdaj je res tako, da imamo pet kandidatov za vrata na OI in pozneje še na SP,« je dejal povratnik na klopi risov. Z njimi se bo naslednjič zbral ob odhodu v Korejo. »Na prizorišču bomo en teden pred olimpijskim turnirjem, odigrali tekmo za trening z gostitelji, morda pa še s kom,« je napovedal ter se v miru prihajajoče nordijske zime lotil analiz in novih načrtov. Tudi zanj bo izziv Pjongčanga izjemen. Prvič bo kot selektor vodil reprezentanco na najbolj cenjenem turnirju.