Tiskane izdaje
Ljubljana – Ob slovesu z zadnjo hokejsko sezono prav pretiranega veselja, z izjemo slavja jeseniških privržencev ob 33. naslovu državnih prvakov v zgodovini železarskega mesta, ni bilo. Slovenija se je navzlic drugačnim pričakovanjem poslovila od svetovne elite, za Olimpijo spet ni bilo končnice v EBEL. Uvod v zgodbo prihajajočih mesecev pa obeta več.
Kako bo šlo reprezentančni vrsti v prihodnje, je težko napovedovati, saj je po petih letih dobila novega selektorja, Nika Zupančiča. Doslej je bil v strokovnem štabu prvi sodelavec Matjaža Kopitarja, a slednji se je ob razpletu majskega svetovnega prvenstva na Češkem in takrat neuresničenem cilju, obstanku med elito, umaknil z reprezentančne klopi. Ta petek bo navzoč na novinarski konferenci ob predstavitvi novega projekta Anžeta Kopitarja in Tomaža Razingarja. V zadnjih tednih sta nam tako edini slovenski zvezdnik v NHL (poseben pogovor z njim bomo objavili v jutrišnjem Rekordu) kot tudi upokojeni reprezentančni kapetan napovedala možnosti nekaterih novih projektov, na hokejskih Jesenicah mnogi pričakujejo – ali pa si pač želijo – vključitev obeh v zgodbo o vrnitvi Podmežakle na zemljevid EBEL. A prav naglo tega še ne gre pričakovati, saj je bilo tako že iz družine Kopitar kot tudi od Razingarja slišati, da bi ambiciozne načrte lahko uresničevali le ob povsem urejenih razmerah, kakršnih pa po vseh pretresih zadnjih let še ni …
Omenjena novinarska konferenca bo sicer v petek v Tivoliju, pred novo Olimpijino preizkušnjo v razširjenem avstrijskem prvenstvu, tokrat proti Linzu. Tudi to avstrijsko moštvo, podobno kot zadnji nedeljski tekmec Vienna, sodi med kandidate za vrh, po vložku in kadru je precej korakov pred Ljubljančani. Toda slednji v uvodnih dneh nove sezone, svoje 9. pod streho naših severnih sosedov, kažejo drugačno podobo kot pred enim letom. Zdaj imajo po štirih kolih pet točk, za zmago in dva remija, v lanskem septembru so prvo zmago, proti VSV s 4:1, dočakali po štirih porazih, dno jim je bilo usojeno do konca sezone.
Končnice si niti letos, glede na vložek in realno slabše moštvo od večine tekmecev, ne upa napovedovati nihče v Tivoliju, a obenem zeleno-bela zasedba v teh prvih dneh kaže bolj vedre obraze. »Pokazali smo, da se lahko enakovredno borimo s slehernim tekmecem,« je omenil Žiga Pešut, Mariborčan v Ljubljani, nedvomno eden bolj nadarjenih hokejistov po tistem imenitnem vzponu letnikov 1988 in 1989 (Muršak, Tičar, Jeglič, Pance, Sabolič itn.). Pešut bo čez slaba dva tedna praznoval 23. rojstni dan, napočil je njegov čas za soočenje z eno od vodilnih vlog pri prenovljeni Olimpiji in nato glasno trkanje na vrata reprezentančne slačilnice.
In od kod pravzaprav vzpon moštva, za katerega so v napovedi v Powerplayu, uradni ediciji Avstrije hokejske zveze, zapisali, da bi bilo vse z izjemo zadnjega mesta presenetljivo? »Dejansko je pri nas opazno sproščeno ozračje, značajsko smo močnejši kot lani, na novo zgodbo je vplival tudi optimističen začetek prisilne poravnave, nekateri so se poslovili od klubskega vodstva,« je odkrito dejal Pešut, nazadnje proti Dunajčanom podobno kot prebujeni Andrej Hebar dvakratni strelec. Olimpija je pač stopila na novo pot, brez Matjaža Seklja, ki je v zadnjem poldrugem desetletju vlekel ključne poteze pri vodenju kluba. Zdaj je vlogo prevzel Marko Popovič, sin dolgoletnega hokejskega funkcionarja in sploh izjemnega športnega zanesenjaka Janka Popoviča, naveza predsednika s prvim strokovnjakom tivolskega tabora, Bavarcem Fabianom Dahlemom, dejansko napoveduje red, delovno vnemo, ambiciozne načrte. Pred moštvom je zdaj petkov izziv, v primeru novega podviga bo letvica javnosti že postavljena višje, pristop tekmecev pa vsekakor bolj resen in zavzet kot doslej.
