Po tolažilni zmagi Matjaž Kopitar ne bo več selektor

Slovenska hokejska reprezentanca za konec pokazala bojevit značaj. Selektor ob negativni energiji v javnosti odhaja.

Objavljeno
12. maj 2015 02.19
Siniša Uroševič, poročevalec
Siniša Uroševič, poročevalec
Ostrava – Slovenska hokejska reprezentanca se je s tolažilno zmago proti Danski z 1:0 poslovila od češkega prizorišča svetovnega prvenstva in tako spet vsaj za eno leto tudi od najvišjega razreda. Prihodnje leto bo igrala v skupini B, očitno brez Matjaža Kopitarja na klopi. Po koncu tekme je igralcem in vodstvu HZS sporočil odločitev o odstopu, konec svoje zgodbe na ledu pa napoveduje tudi kapetan Tomaž Razingar.

Uvod k zadnjemu slovenskemu nastopu na prvenstvu ni obetal prav veliko dobrega. Poglavitno je bilo seveda, da naša reprezentanca po spodrsljaju dan prej z Američani nima več nikakršnih možnosti za obstanek, tako je tudi z dotlej najvišjega 14. mesta na lestvici IIHF zdrsnila na 16. Povrhu pa sinoči nista mogla igrati Jan Muršak in Ken Ograjenšek. Prvemu je gleženj po močnem udarcu, ki ga je prejel na tekmi z Norveško, tako otekel, da včeraj dejansko ni več mogel na led. »Za tekmo proti ZDA sem še lahko prejel dve protibolečinski injekciji, zdaj tako ni več šlo, ker že vsak močnejši dotik močno boli,« nam je z žalostnim glasom pred dvorano razlagal slovenski reprezentant iz vrst slovitega moskovskega CSKA. Kajpak so bila tudi zaradi njegove navzočnosti v Ostravi pričakovanja slovenskega tabora višja, boleč razplet so nato risi poskusili včeraj vsaj malce omiliti z zadnjo tekmo. Cilj sklepnega večera je bil jasen: ne zapustiti prizorišča brez točk(e)!

Tako so že prve minute pokazale zbranost slovenske vrste, večkrat na tem prvenstvu pogrešano, a skandinavske obrambe ni bilo prav lahko prebiti. Toda bolj aktivno igro je kronala Slovenija z golom Žige Panceta, enega najvidnejših risov v Ostravi, pozneje je zapravila tudi možnost izdatnejše prednosti v uvodni tretjini. Lahko bi bilo tudi obratno s kakšnim golom v slovenski mreži, a jo je tokrat zanesljivo čuval Gašper Krošelj. Kot je Matjaž Kopitar, očitno sinoči zadnjič slovenski selektor, napovedal že po nedeljski predstavi z ZDA, je tokrat novinec na velikem tekmovanju dočakal svoj drugi nastop in tako za slovo od češkega severozahoda zamenjal Roberta Kristana, že dolgo št. 1 slovenskih vrat.

Sicer pa je slovensko moštvo nadaljevalo po neljubem scenariju neučinkovitosti v teh dneh. Tako Jan Urbas in povratnik po eni tekmi izostanka Robert Sabolič nista bila natančna po lepih akcijah, še dobro, da v obrambni tretjini ni bilo hujšega preplaha ter da je vratar Krošelj ohranjal zbranost. Obenem pa v tem večeru ni bilo več nikakršnih napetosti glede uvrstitve tako enih kot drugih, kar sta potrjevali dve tretjini brez kazenskih minut.

Nato se je v zadnjem delu Skandinavcem le ponudila priložnost številčne premoči, vendar tokrat v primerjavi z večino prejšnjih dni za rise ni bilo preplaha. Naši hokejisti so poskusili prednost zvišati in si mirno odpreti pot k edini zmagi na tem prvenstvu, a so vendarle morali trepetati prav do konca. Ob slovesu od elite pa so si le prislužili aplavz številnih gledalcev in s tremi točkami izboljšali dosežek s prvenstva pred dvema letoma v Stockholmu. Za najboljšega so sinoči razglasili Mitjo Robarja, po zadnjem nastopu pri sleherni reprezentanci nagradijo tri najboljše na tekmovanju. Med risi so to Anže Kopitar, Jan Muršak in Sabahudin Kovačevič.

Matjaž Kopitar, selektor Slovenije: »Zadnja tekma je bila le za prestiž, a morali smo jo končati s pravim moštvenim pristopom. Ne bom več ničesar razlagal na dolgo in široko, zbranim novinarjem vam zdaj povem, kot sem tudi igralcem po koncu v slačilnici – tokrat sem zadnjič vodil slovensko reprezentanco. Odločitev je trdna, preveč se je nabralo negativne energije, tisti, ki s tem lahko živijo, naj kar živijo, zame ni treba skrbeti. V teh petih letih sem s tem moštvom doživel veliko lepega, bili so tudi spodrsljaji, a tako je pač v življenju.«

Tomaž Razingar, kapetan: »Lahko nas veseli, da smo se vsaj poslovili od elitnega razreda z zmago. Vemo, kje je slovenski hokej, kako ozko bazo imamo. Treba je vedno garati za odmeven dosežek. Moja zgodba na ledu se počasi končuje, kako se bom odločil, vam bom sporočil v kratkem.«