Robar ne bi rad trepetal do zadnjih sekund

Maribor – Odpoved pripravljalne preizkušnje slovenskih hokejistov proti Avstriji zaradi virusa pri gostujočem moštvu je botrovala medsebojni tekmi za trening, po kateri smo se pogovarjali z Mitjo Robarjem, reprezentantom iz Maribora. Sicer pa so izbrano vrsto včeraj zapustili vratar Gašper Krošelj ter branilca Maks Selan in Miha Štebih.

Tudi na tej enourni tekmi je bil opazen medsebojni naboj, ne nazadnje je vsak iz poraženega moštva moral dvigniti enega od svojih tekmecev in na hrbtu drsati z njim v krog, a vendarle vam je verjetno žal, da ste ostali brez druge tekme z Avstrijo?

Sleherna tekma je med pripravami dobrodošla, a če se zgodi to, kar se je Avstrijcem, moraš hitro ukrepati in poskusiti kar najbolje izkoristiti čas. Kazen, ki ste jo opazili, je za vsakega na ledu bila motiv, da bi se ji izognil. Žal pa sem bil med poraženci (3:0 za selekcijo belih; Leber, Goličič, Koren – o. p.).

Je bilo sicer kaj časa za predah po dolgi in uspešni sezoni v nemškem prvenstvu?

Skoraj en teden po koncu klubske sezone sem še ostal v Nemčiji in tudi zato ni bilo prav nikakršnih težav glede regeneracije za novi reprezentančni izziv.

Kaj pa vrnitev k reprezentančnemu sistemu – ste namreč med udarnimi aduti v branilskih vrstah?

Tu ni nikakršnih ugank. Selektor bo pač odločil, komu pripada katera vloga, nakar svoje delo poskusiš opraviti kar najbolje.

Cilj na Švedskem bo seveda obstati med elito. Si upate glede na sijajne predstave v olimpijskih kvalifikacijah napovedati še kakšen odmevnejši dosežek na SP?

Ne bi rad sanjaril, želel pa bi si, da ne bi trepetali prav do zadnjega in bi si pred sklepnim delom prvenstva priborili miren spanec. Morda bi ob tem lahko nato gradili tudi kaj več.

Kaj pa sam sistem tekmovanja, ko imate zdaj sedem tekem v skupini?

Res je težko ocenjevati, ali nam to ustreza, saj v takšnem tekmovalnem sistemu še nismo igrali. Pomembno pa je ohranjati raven, ki smo jo sposobni pokazati.

Verjetno ste zadovoljni, da ste tokrat na pripravah tik ob svojem mariborskem domu.

Seveda. Vedno, ko sem končal klubsko sezono, je bil pred menoj še reprezentančni zbor na Gorenjskem. Zdaj tako lahko tudi nekaj prostega časa namenim domačim in prijateljem.

S svojim Krefeldom ste sicer v najvišji nemški ligi ob uvrstitvi v polfinalu dosegli lep uspeh, kajne?

Ko smo proti Berlinu izgubili, nam je bilo seveda najprej hudo, a če je bil naš cilj uvrstitev v končnico, je sezona seveda zelo uspešna. Navzlic poškodbam smo igrali med najboljšo četverico v Nemčiji.

Danes bo tam sicer 4. tekma finala, kjer Köln z Rokom Tičarjem in Alešem Kranjcem zaostaja proti Berlinu v zmagah z 1:2.

Pred finalom sem bil prepričan o njunem slavju, a prav neverjetno je, kako učinkovito igrajo hokejisti Berlina. Sijajno bi bilo, ko danes še ne bi bilo konec sezone in bi Rok, Aleš ter soigralci preselili končno odločitev v Köln.

V Nemčiji se sicer dobro počutite?

V tej deželi imaš res kaj videti in tudi početi, življenjska raven je nadvse spodobna, cene v trgovinah so enake tistim pri nas. Pomagalo pa mi je tudi znanje jezika, saj sem že v osnovni šoli obiskoval tečaj nemščine.

Pa še iz nogometnega Maribora ste se preselili v državo dveh polfinalistov lige prvakov.

Seveda imam rad nogomet, nisem pa tako goreč privrženec. A ko si v Nemčiji, ti dogodki v bundesligi in na evropskih tekmah nikakor ne uidejo. Soigralec je zagret Bayernov privrženec, tako da si lahko mislite, kako pogosto se pri nas pogovori sučejo okrog nogometnega utripa.