Selektorja bolj kot zmaga veseli pristop

Ljubljana – Hokej na Slovenskem že od začetka te poolimpijske sezone še zdaleč ni pritegnil takšne pozornosti v javnosti kot med največjimi tekmovanji, a vsaj za hip je zaspanost odpihnil sobotni razplet uvodnega reprezentančnega turnirja v sezoni. Naša izbrana vrsta je ugnala avstrijsko, osvojila 1. mesto ter se že ozrla k novim ciljem.

Četudi se očitno uspešni in avtoritativni selektor Matjaž Kopitar v svojem prepoznavnem slogu vselej izogiba zgodb o posebnem prestižu ali celo naboju, so tekme s severnimi sosedi za slovenske hokejiste vedno znova vendarle drugačne od tistih z drugimi tekmeci. Sosedi se na ledenih ploskvah bolj ali manj enakovredno merita že dolga desetletja, nenazadnje je tudi slovenska hokejska reprezentanca uvodno tekmo po osamosvojitvi igrala prav proti Avstriji. Kajpak za prvi slovenski rod, ki se je preizkušal v skupini A svetovnega hokeja, ostajata boleča prav poraza s sosedi na prvenstvih 2002 in 2003, a pozneje so se razmerja moči tudi zasukala in prav letos je naša vrsta na dveh tekmah posebnega pomena – v olimpijskem četrtfinalu in zadnjem kolu SP skupine B – ugnala rdeče-belo-rdeče. Premagala pa jih je tudi na sobotni tekmi tivolskega turnirja, ko se je zbralo več kot 2000 navdušenih obiskovalcev, kar je v tej sezoni doslej največ na eni tekmi v ljubljanski ledni dvorani.

»Izid na tekmah v pripravljalnem obdobju ni najpomembnejši, zadovoljen pa sem predvsem s pristopom in tudi učinkom novincev. Tako tudi uresničujemo cilj od leta 2010 o širitvi kroga kandidatov za reprezentančni dres, četudi – kot veste – nimamo prav neomejenega števila hokejistov,« je selektor Kopitar govoril zbranim poročevalcem ob koncu turnirja, na katerem je tako Slovenija povsem zasluženo po zmagah z Japonsko (3:1), Belorusijo (3:0) in Avstrijo (3:1) osvojila 1. mesto.

Že ti posamezni izidi ob le dveh prejetih golih razkrivajo čvrstost slovenske obrambe, a medtem ko risi že dolgo slovijo po zanesljivih vratarjih, je zdaj precej bolj pisana tudi izbira branilcev. Pa nekaterih stalnih, denimo Klemna Pretnarja, Žige Pavlina in Andreja Tavžlja, tokrat ni bilo na zboru. »A obenem moramo biti hvaležni tudi vsem trem vratarjem, ki so svoje naloge opravljali na zelo visoki ravni in krpali naše nastale 'luknje' v igri,« je poudaril Marcel Rodman, kapetan risov, pred katerim pa je zdaj hud boj za mesto pri Medveščaku v prestižni KHL.

V odprtem ruskem prvenstvu sicer v dneh uvodnih reprezentančnih preizkusov po Evropi niso prekinili tekmovanja, drugače bo prihodnji mesec. Takrat v hokejskih krogih po Rusiji največ pozornosti pripada tradicionalnemu turnirju elitne četverice (Rusija, Češka, Finska, Švedska) v Moskvi, zato kajpak za nekaj dni ugasnejo luči v arenah najmočnejše evropske hokejske lige. In tako bo takrat Kopitar na seznam lahko uvrstil tudi tri odlične napadalce, Jana Muršaka, z goloma in podajo junaka sobotne zmage moštva CSKA v Kazanu, ter Žigo Jegliča in Roka Tičarja, aduta Slovana iz Bratislave.

»Vsekakor bom vesel njihove navzočnosti, sicer pa bosta tekmi v Franciji (19. decembra in 20. decembra, o. p.) priložnost še za nekatere, ki jih zdaj v Ljubljani ni bilo. Obenem pa nekaterih, tokrat navzočih, takrat ne bo. Takšen je pač koledar in če smo zdaj vodstvo Jihlave posebej prosili za prihod Matica Podlipnika in Mihe Štebiha na reprezentančni zbor, si najbrž decembra tega ne bomo mogli privoščiti, ker tudi takrat ne bo prekinitve češkega drugoligaškega tekmovanja. A morda bomo poskusili kje drugje,« je še omenil selektor.

Pred seboj ima skupaj z igralci jasen cilj: obstanek med elito prihodnje leto na prvenstvu v Pragi in Ostravi, pred tem reprezentančne kandidate čakata omenjeni tekmi v Franciji, nato od 5. do 7. februarja s Slovaško, z Italijo ter z domačo vrsto turnir na Dunaju, v sklepnem pripravljalnem delu pomladi pa gre pričakovati – uradnega seznama še ni – šest ali sedem tekem.