Več kot izid šteje vrnitev navijačev v Podmežaklo

Jesenice – Včerajšnja uvodna finalna tekma za naslov državnih prvakov v hokeju je pred 2000 gledalci v Podmežakli vračala spomin k starom časom izjemnega navijaškega ozračja. Olimpija pa je z zmago s 5:1 potrdila vlogo favorita in si na stežaj pred četrtkovo revanšo odprla pot k lovoriki. Junak dvoboja je bil štirikratni strelec Ken Ograjenšek.

Včerajšnji utrip v železarskem mestu se sprva ni razlikoval od tistega na običajen dan, res pa je nato prihod na drugo stran Save, čez most, prek katerega se je nekoč k dvorani valila neskončna kača privržencev, ponudil drugačno podobo s patino že krepko oddaljenih časov. Pred blagajno je nastala gneča, začetek prvega finalnega dvoboja so prav zaradi zamude med gledalci preložili za 10 minut, v dvorani, ki je nazadnje pravo navijaško ozračje doživljala med EP v košarki septembra lani, so odmevali vzkliki spodbude domačemu moštvu. Tudi vrnitev zvestih privržencev iz Baške grape in z Dolenjske je potrjevala, da za hokej na Slovenskem marsikomu le ni vseeno.

»Pomislite, tekma brez posebne reklame je privabila takšno množico radovednežev,« nam je omenil Brane Jeršin, vrsto let nepogrešljivi spremljevalec jeseniškega športnega utripa, dolgo tehnični vodja hokejskega moštva in tudi reprezentančne vrste. Prav 2000 navijačev je najboljši odgovor lokalnim veljakom, pokroviteljem in širšemu okolju, ki so premalo odločno udarili po mizi ob vprašanju obstoja te igre na Jesenicah in posledično tudi v Sloveniji. Nenazadnje so prav vse ključne vloge, vključno s selektorjevo in kapetanovo, pri sedmouvrščeni reprezentanci olimpijskega hokejskega turnirja v Sočiju pripadle učencem hokejske šole iz Podmežakle! Včerajšnja tekma pa je pokazala, da hokeja na Gorenjskem le še ni vzel hudič. Ne glede na izid, ki je že od uvoda razkrival ljubljansko premoč, so posamezniki iz jeseniških vrst kazali lepo hokejsko znanje in spodbujali misli, da izjemne zgodbe, dolge 66 let, v Podmežakli res ne bi kazalo prekiniti.

Olimpija? Od prvih minut je razgrnila izkušnje in kakovost posameznikov iz EBEL, nedvomno za razred ali dva kakovostnejšega tekmovanju od tistega, v katerem so vključno z Jeseničani nastopali igralci drugih slovenskih moštev. Ob spremljanju včerajšnje prve tretjine so nam misli pogosto uhajale k številnim tivolskim tekmam te sezone. Na njih so zmaji pogosto brez učinka pletli mrežo okrog plena, izkušenejši tekmec pa je izkoristil hip domače nezbranosti in jo kaznoval z golom. Tokrat je bila Olimpija za jeseniško moštvo kot Linz ali Salzburg – ubranila se je tekmečevih poskusov, izkoriščala pa priložnosti za odprto pot k zmagi. O kakovostni razliki pa ni bilo nikakršnih dvomov, kar potrjujeta tako razmerje strelov (52:25 za Ljubljančane) kot tudi razglasitev vratarja Jureta Pavliča za najboljšega akterja domačega moštva.

Gorazd Rekelj, trener Jesenic: »Nad pristopom našega moštva nimam pripomb, res pa smo potrebovali nekaj časa, da ujamemo tekmečev ritem. A to je povsem realno, saj nam je dobro znano, v kakšnem tekmovanju so igrali Olimpijini hokejisti med sezono.«

Ivo Jan, trener Telemacha Olimpije: »Vesel sem, da se je vsaj za en dan vrnilo pravo hokejsko ozračje, želim si, da bi bilo tako tudi v četrtek v Tivoliju. Mi smo izkoristili naše izkušnje in kakovost, zdaj je pred nami še sklepna tekma sezone, ki jo bomo poskusili zaokrožiti na kar najboljši možni način.«