Tiskane izdaje
Ljubljana – Le še deset dni loči slovensko hokejsko reprezentanco do prvega zbora v sezoni pod vodstvom novega selektorja Nika Zupančiča. Dosedanji član strokovnega štaba, po odhodu Matjaža Kopitarja pa v najbolj odgovorni vlogi na klopi, je že nameraval objaviti seznam za uvodni turnir sezone, od 5. do 7. novembra na Poljskem, vendar so mu poškodbe kandidatov pokvarile prvi načrt.
Kako po dobrem mesecu klubske tekmovalne sezone ocenjujete stanje med risi – med tistimi z dolgo kilometrino pri reprezentanci kot tudi novimi aduti?
Pri vratarjih so razmere zelo zadovoljive, večina jih ima pomembne vloge pri svojih klubih. Pardubice si težko predstavljajo moštvo brez Roberta Kristana, na ledu KHL se uveljavlja Gašper Krošelj, Luka Gračnar je prestal krizo, ki se je z majskega SP raztegnila v začetek te sezone, zdaj je spet na visoki ravni, v Evropo se je vrnil Matija Pintarič, tako kot Andrej Hočevar je v Franciji, spremljam seveda tudi mlajši rod vratarjev.
Glede branilcev kot napadalcev, predvsem centrov, najbrž ni mirnega spanca?
Prav imate, tu ni miru, zato tudi še nisem mogel sestaviti prvega seznama za novembrske priprave, čeprav sem ga hotel objaviti v začetku tega tedna. V prihodnjih dneh bo jasno, s katerimi igralci se bomo zbrali 2. novembra in nato z njimi odpotovali na turnir v Katowice. Med branilci je moteče, ker ne dobijo priložnosti za stalne nastope pri svojih klubskih delodajalcih, tako je bilo, denimo, nazadnje z Mitjo Robarjem na Češkem. Uroš Vidmar in Aleš Kranjc pa sta trenutno prosta igralca.
Pa vas to pri Kranjcu, vrsto let reprezentantu, preseneča?
Ah, pri njem me težko še kaj preseneti, želim pa si, da bi se vrnil k tekmovalnemu ritmu, saj bi bil v tem primeru še naprej pomemben kandidat za reprezentančne nastope.
Kaj pa poškodbe Jana Muršaka, Marcela Rodmana, Aleša Mušiča?
Hudo mi je za vse, to so bili kandidati že za ta prvi zbor. Glede Muršaka sem se veselil njegovega uspešnega uvoda v sezono in zdaj tudi v vlogi centra pri CSKA, glede Marcela se bojim, da bo trajalo še dolgo časa, preden se bo vrnil na led, zdaj se nam je zapletlo še z Mušičevo odsotnostjo. Pravzaprav je od stalnih kandidatov za to odgovorno vlogo zdrav le Rok Tičar, z Žigo Jegličem igrata v Bratislavi zelo spodbudno, veselijo tudi točke Roberta Saboliča pri praški Sparti, upam na uspešno nadaljevanje sezone Davida Rodmana, Jana Urbasa, Žige Panceta, Mihe Verliča, naših akterjev v francoskem prvenstvu …
Iz slednjega bi lahko tudi z Boštjanom Goličičem zakrpali omenjene nastale »luknje«?
Nedvomno. Sicer pa res moram najprej glede na vse razpoložljive moči sestaviti seznam in ko bodo fantje zbrani, bo vsak dobil svojo vlogo.
Kako sicer gledate na kandidate iz Olimpije, edinega slovenskega moštva v EBEL?
Seveda jo spremljam tako kot tudi dogajanje v Gradcu, kjer je moj sodelavec Ivo Jan, Zagrebu, Beljaku, v prihodnjih mesecih se bom odpravil še v druge dežele, kjer so naši hokejisti. Olimpija? Za toliko truda, kolikor ga vlaga moštvo, je točk na lestvici premalo. Preveč je nihanj v igri, posamezniki, ki so zdaj stari 23 ali 24 let, morajo prevzeti več odgovornosti.
Kako sicer logistično načrtujete te uvodne priprave v sezoni?
Na Bledu se bomo zbrali v ponedeljek, 2. novembra, in tam vadili do odhoda na Poljsko, kjer bomo nastopili na turnirju od 5. do 7. novembra. Igrali bomo v Katowicah, kjer nas nato spomladi čaka prvenstvo skupine B in tako boj za vrnitev med elito. Spoznali bomo dvorano, hotel, mesto, oddaljenost od namestitve do prizorišča. Na turnirju pa bomo igrali z Avstrijo, domačo Poljsko in s Korejo, vse tri bodo naše tekmice tudi pozneje na SP.
Kakšen pa bo načrt priprav in tekem nato neposredno pred prvenstvom?
Predvidevam, da bo uvodni zbor 4. aprila, tri tedne pred začetkom SP. Načrtujem tri do štiri pripravljalne tekme, za začetek s Hrvaško, ki bo zagotovo ambiciozna, saj bo gostila skupino C, pogovarjamo se tudi o preizkušnjah s Kazahstanci in z Japonci, za konec pa bi se pomerili v Budimpešti z Madžarsko, zdaj članico skupine A, in se nato odpravili neposredno na Poljsko.
