Andrej Hauptman: Če bi vsakih pet let osvojili kolajno, bi bilo sanjsko

Andrej Hauptman se je v Bergnu kalil na svojem prvem svetovnem prvenstvu v selektorski vlogi in ga prestal z odliko. Lastnik še vedno edine slovenske članske kolajne s cestnih dirk, osvojil jo je na SP v Lizboni pred 16 leti, je že v prvem poskusu domov prinesel odličje, a poudarja, da si pohvale zaslužijo predvsem kolesarji. Na cestni dirki je ostalo nekaj grenkega priokusa, a tudi motivacije, da bo prihodnje leto še boljše.

Kako je minila vaša prva sezona na čelu članske kolesarske vrste?

Zdaj sta za nami že dve akciji, zaradi podpore tako dobre ekipe, kot jo imam, pa je vse lažje. Andrej Cimprič in Martin Hvastija sta mi v veliko pomoč, odlično se razumemo in zato je tudi moje delo precej lažje. Seveda si kdaj skočimo v lase, ampak ko gre zares, vsi stojimo drug za drugim in zaradi tega je tudi lažje sprejemati odločitve, ki niso lahke, ter opravljati delo selektorja, ker vem, da bom imel v vsakem primeru podporo tistih, ki jim zaupam. Od njiju sem se tudi veliko naučil, saj imata zelo bogate izkušnje.

Kje se skrivajo glavne razlike med delom selektorja in delom v klubih, ki ste ga opravljali prej?

Že v prejšnjih letih sem bil zraven reprezentance, sicer ne v vlogi selektorja, ampak sem se veliko naučil in spoznal, kako poteka delo. V zadnjih sezonah sem bil še najmanj udeležen, saj sem delal tudi v tujih klubih. A prehod vseeno ni bil težaven. Takoj na začetku mandata sem se slišal s fanti in ostal z njimi v stiku ves čas, spremljal sem lahko, kako se počutijo. Najtežje je bilo iz tako širokega bazena profesionalcev, ki dosegajo vidne uspehe, pa Roka Korošca in Mateja Mugerlija, ki sta bila z nami na evropskem prvenstvu in dirkata odlično v Avstriji, kolesarjev Adrie Mobil, ki so vedno dobri, in drugih izluščiti šesterico za SP. Ni bilo lahko, a to je naloga, s katero se selektor mora soočiti.

Je pri izboru kolesarjev igrala vlogo tudi kemija v ekipi ali so bili edini pogoj rezultatski dosežki?

Nikoli ni tako preprosto, seveda so na prvem mestu rezultati, a kolesarjev, ki bi si zaslužili vpoklic v reprezentanco, je bilo veliko več kot šest. Jaz bi jih najraje izbral devet, a te možnosti žal ni bilo. Na koncu je bilo treba izbrati šesterico. Vsi, ki so bili na prvenstvu, so bili motivirani, SP je bil njihov velik cilj od začetka sezone. Držali in dihali so skupaj, razumeli so se kot ekipa, kar je v trenutkih, ko je bilo na dirki najtežje, zagotovo odigralo veliko vlogo.

Prevzeli ste rod, ki dosega odmevne rezultate, za njim je odlična sezona. Je bil zato pritisk še večji?

Poudariti želim, da je vrhunski dosežek plod dela tekmovalca in celotnega kolesarskega ustroja, ki stoji za njim in je športnika pripravil na vrhunske dosežke. V Sloveniji je veliko vrhunskih strokovnjakov, ki bi prav tako lahko zasedli moje mesto, a zaradi tega ne čutim pritiska, treba pa se je ob tem še zavedati, da Slovenci v kolesarstvu neprestano dosegajo rezultate, ki si jih druge podobno velike nacije niti zamisliti ne morejo, z zavistjo nas opazujejo tudi večje države. To je rezultat dela kolesarjev, jaz pa sem tukaj zato, da jih usmerim in jim ponudim največ, kar zmorem, da bo do podobnih rezultatov prihajalo tudi v prihodnje.

Kolajna Primoža Rogliča je bila zgodovinska, v prihodnje jo bo zelo težko ponoviti ali preseči. Imate dovolj ciljev tudi za v prihodnje?

Ta kolajna je nekaj posebnega, a še enkrat poudarjam, da od nje ni odvisno, ali bom še naprej selektor ali ne. Slovenci se bomo na prvenstvih borili in dirkali za visok rezultat, prav je, da si želimo odličja in merimo nanje, brez tega ne gre, a je hkrati še vedno treba ostati na realnih tleh. Ciljev je dovolj, Primoževa kolajna pa je pozitivno vplivala na vso ekipo, tudi članski zasedbi je bilo zato na cestni dirki mnogo lažje, ker je breme pritiska javnosti vsaj nekoliko skopnelo.

V letošnji reprezentanci ni nekaterih izkušenih imen, ki so bila v preteklosti pogosto zraven. Je šlo za načrtno pomladitev reprezentance?

Ne gre za pomladitev, nikogar nisem prečrtal že na začetku. Po spletu naključij in dogodkov v sezoni se je zgodilo, da so tokrat Koren, Božič, Kump in še kdo ostali brez nastopa na SP. Koren bi bil na evropskem prvenstvu v ekipi, a so mu v klubu nastop prepovedali, za SP pa sem se moral prilagoditi tudi trasi, na kateri je potekalo letošnje prvenstvo v Bergnu. Če je SP šprintersko, ekipa ne more biti sestavljena iz samih šprinterjev, potrebno je najti pravo razmerje med različnimi tipi kolesarjev, da ima reprezentanca možnosti za čim več različnih scenarijev. Zagotovo pa bolj izkušeni kolesarji niso odpisani, tudi v prihodnosti imajo vse možnosti, da bodo del reprezentančnih akcij.

Na SP ste pozorno spremljali tudi nastope mladincev in mlajših članov. Ima Slovenija dovolj dobro zaledje, da boste imeli tudi v prihodnje sladke skrbi pri sestavi reprezentance?

Menim, da so mlajše kategorije vozile na zelo visoki ravni. Izpostavil bi Jana Tratnika, ki je presenetil vse in postal eden od desetih najboljših kronometristov sveta. Po tako visokih uvrstitvah v preteklosti nismo posegali, vsak rezultat na SP v dvajseterici je odličen, tudi pri mladincih in mlajših članih, kjer sta se izkazala Nik Čemažar in Izidor Penko. Če pogledamo še cestno dirko mlajših članov, je bil Tadej Pogačar v prvi sezoni v tej konkurenci v prvi skupini, končal je na dvajsetem mestu, Žigi Jermanu pa je zmanjkalo le nekaj metrov, pa bi bil zraven. Če bi se dirka odvijala le malo drugače, bi bili v igri tudi za kolajno, pa vemo, koliko velikih nacij je v mlajših kategorijah že dolgo brez odličja. Ne le rezultati, navdušuje me pogum, s katerim so Slovenci nastopali na tem prvenstvu, in ne vidim razloga, zakaj bi se to v prihodnje spremenilo. Osnova pa seveda ostaja dobro delo v klubih, brez tega ne bo uspehov v nobenem starostnem razredu.

Po omenjeni cestni dirki mlajših članov so na plan prišle polemike o nastopu kolesarjev s profesionalno pogodbo v tej kategoriji, kar prej ni bilo mogoče. Kako gledate na to?

Spremembe so se zgodile, moramo jih sprejeti, nanje pogledati pozitivno in iz njih izvleči največ. Slovenija ima Davida Pera in Domna Novaka, ki bi letos lahko nastopila med mlajšimi člani, čeprav vozita v profesionalni ekipi. Res je, da je bilo Tadeju, Žigi in drugim zaradi tega še težje, morda pa bo čez nekaj let položaj za slovensko reprezentanco obrnjen in bomo mi tisti, ki bomo s profesionalci lovili kolajno med mlajšimi člani.

Omenili ste vrhunsko ekipo – od kuharjev, mehanikov, maserjev do selektorjev –, ki deluje izvrstno. Kakšne so razmere za delo znotraj kolesarske zveze, imate potrebna sredstva za delo?

Slovenci smo znani po tem, da znamo z malo narediti zelo veliko. Res imamo manjši proračun kot večina drugih reprezentanc, a v zaključku dirk številke na bančnem računu ne igrajo vloge, tam o zmagi odloča srčnost, te pa slovenskim kolesarjem zagotovo ne manjka.

Ta zasedba reprezentance je zelo povezana, na težkem SP v Innsbrucku prihodnje leto pa najbrž lahko pričakujemo spremembe?

Prihodnje leto bodo zagotovo dobili priložnost nekateri kolesarji, ki jih letos ni. Prvenstvo je težko, a menim, da tudi za takšno progo lahko sestavimo zelo dobro reprezentanco. Prav je, da se vsakih nekaj let trasa zamenja in priložnost dobijo vsi, lani v Dohi so bili na vrsti šprinterji, letos specialisti za enodnevne klasike, prihodnjič pa bodo v ospredju najboljši hribolazci. Vsak tip kolesarja si zasluži priložnost za dober rezultat v karieri, zato se mi proga v Innsbrucku zdi pravilna izbira.

Na nedeljski cestni dirki so bila pričakovanja morda tudi neupravičeno zelo visoka, čeprav ste tudi sami poudarili, da je treba imeti visoke cilje, če želiš doseči visok rezultat. Vseeno se ni vse izšlo, kot bi si želeli ...

Na cestni dirki nam je šlo vse po načrtu, odvijala se je po pričakovanjih, nismo imeli težav, je pa res, da smo bili v zadnjem krogu tokrat nekoliko prekratki. Luka Pibernik je sicer bil v ospredju, a je imel malo smole. Žal je tako, da je na enodnevnih dirkah potrebno imeti tudi srečo, ker so zelo nepredvidljive, mi pa je tokrat nismo imeli. Zelo majhna razlika je med tem, da se boriš za kolajne, ali da končaš nekoliko bolj v ozadju. Tokrat nam je malenkost zmanjkalo, da bi Luka prišel čez zadnji vzpon, a tako pač je in s tem se moramo sprijazniti.

Nekaterim »strokovnjakom« ni bilo po godu, da je bil v reprezentanco izbran Pibernik. A pokazal je, za kako koristnega kolesarja gre.

Luka je že v kategoriji do 23 let v svoji kategoriji osvojil peto mesto na SP, velikokrat je že potrdil, da je kolesar za velike dirke, zato sem ga tudi povabil. Nedvomno je upravičil svoj nastop v Bergnu. Če se še enkrat ozrem nazaj, sem povsem miren in stojim za svojimi odločitvami. Če bi izbiral še enkrat, bi izbral isto šesterico.

Čas za ocene še pride, kako pa bi takoj po koncu opisali celotno prvenstvo?

Lahko rečem, da je bilo SP za Slovenijo sanjsko. Osvojili smo kolajno v kraljevski disciplini kolesarstva, v elitni kategoriji smo imeli še Tratnika v deseterici, to je res nekaj neverjetnega. Če bi bilo vsako peto tako uspešno kot letos ...